Obvezno branje
Izziv mentorstva študentom na praksi
Uspeh št. 5
Vloga mentorja pri praktičnem izobraževanju študentov (PRI)
Mentorji PRI v organizacijah so strokovnjaki na svojem delovnem področju. Naloge mentorja prevzemajo predvsem prostovoljno, s tem pa prevzemajo pristojnosti in odgovornosti strokovnega vodje (učitelja – vzgojitelja, usmerjevalca, motivatorja informatorja …) študentom med opravljanjem PRI.
- Mentor študentu omogoči spoznati organizacijo in osnovni predmet poslovanja. Predstavi mu osnove delovnega procesa in mu daje konkretne naloge in opravila, skladno z zahtevami študijskega programa, ki ga študent obiskuje. Pri tem posveča posebno skrb študentovemu razumevanju in dejanskemu osvajanju prvin delovnih postopkov, pri čemer naj bi študent upošteval pridobljeno teoretično študijsko znanje. Navaja ga na uporabo razpoložljivih dokumentov, virov in različnih drugih pripomočkov, ki se nanašajo na konkretne delovne postopke.
- Študenta informira o vsem potrebnem za opravljanje konkretnega dela, ga pri tem usmerja, opozarja na napake in njihove posledice ter od njega pričakuje, da ima ustrezen kritičen odnos do opravljanja nalog.
- Mentor študenta navaja na samostojno delo, ga pri tem primerno motivira (pohvali dobro delo, poudari smisel prispevka študenta pri določeni dejavnosti, spodbuja k napredovanju in mu po ustrezni lastni presoji dodeljuje kompleksnejše naloge ipd.) in skupaj s študentom kritično analizira opravljena dela in naloge.
- Mentor sodeluje s študentom pri pripravi projektne naloge (PN), ki mora biti praktično naravnana. Poleg teoretičnih izhodišč zajema obravnavo konkretnega poslovnega dogodka, procesa, predloga za morebitne izboljšave, kritične analize in ocene …
Zaradi boljše sistematičnosti pri izvajanju PRI je priporočljivo, da mentor skupaj s svojimi sodelavci v organizaciji izdela interni program izvajanja PRI.
Višje šole in praksa
Višješolsko izobraževanje v naši regiji pomembno prispeva k dvigu izobrazbene strukture prebivalstva. Programi so zastavljeni tako, da študent pridobiva tako teoretično kot tudi in predvsem praktično znanje. V ta namen višje šole že vrsto let uspešno sodelujemo z različnimi organizacijami, ki so prepoznale pomen njihove vloge v izobraževanju dobrih prihodnjih kadrov.
Lahko povzamemo, da je praktično izobraževanje najpomembnejši del višješolskega študijskega procesa:
- je v funkciji oblikovanja ustreznih splošnih, predvsem pa poklicno-delovnih kompetenc,
- je izjemna priložnost za organizacije, da prepoznavajo prihodnje obetavne kadre.
Prispevek h kakovostnejšemu izvajanju PRI bo vsekakor pomenila načrtovana verifikacija organizacij in delovnih mest za izvajanje obvezne prakse višješolskih študentov. Ta je pogojena tako z ustrezno strukturo možnih del in nalog za potrebe programsko usmerjene prakse študentov, kakor tudi z ustrezno usposobljenostjo mentorjev prakse, torej s primerno »kadrovsko pokritostjo« izvajanja PRI. To je mogoče zagotoviti tudi s posebno prilagojenim pedagoško-andragoškim usposabljanjem mentorjev za profesionalno delo s študenti, kar pa ne pomeni, da pridobljena znanja niso v veliko korist tudi organizaciji.
Dobra praksa na Danskem
Skupina predavateljev Višje strokovne šole pri Ekonomski šoli Novo mesto je v sklopu mednarodnega projekta Erasmus obiskala drugo največjo poslovno akademijo na Danskem Aarhus Business Academy.
Praksa študentov je organizirana podobno kot pri nas. Študenti si najdejo podjetje ali pa jim ga pomaga najti šola. Delajo na področju in nalogah, ki jim jih dodeli podjetje in niso nujno vezani na program. Glede zadnjega je pri nas danega več poudarka na povezavi med študijskim programom in področjem prakse študentov. To se v prenovljenih višješolskih študijskih programih odraža tudi na ta način, da študent izbere razpisano temo za projektno nalogo, upoštevajoč pri tem tiste izseke dela na praksi, s katerimi je razpisana tema pretežno povezana.
Zanimiv je pogled lastnika enega izmed obiskanih podjetij na Danskem (aGoodCause) glede opravljanja prakse študentov. Vsako leto to majhno podjetje (5 zaposlenih) vzame na prakso 5 študentov. V študentih vidi predvsem potencial za sveže ideje, potrebno pomoč, ki je ni treba plačati, ter eno od pomembnih priložnosti za pridobivanje novih kadrov. Prepričan je, da praksa za študente predstavlja pomemben vir pridobivanja ključnih kompetenc za delo in ustvarjanje, obenem pa delo v določenem podjetju pomeni referenco, ki mu pomaga pri iskanju zaposlitvenih možnosti. Ravno tako dobijo študenti vpogled v vodenje malega podjetja, omogoči jim potrebno stopnjo samostojnosti pri delu, pustiti jim je treba, da sprašujejo in iščejo odgovore.
Omenjeno podjetje vsako leto razpiše prosta mesta za prakso, nato pa lastnik s kandidati opravi razgovor. Ko je študent sprejet, ga seznani z delom v podjetju in poskrbi, da so mu dodeljene ustrezne naloge in seveda mentor.
Da dosežemo najboljše rezultate in oblikujemo dobre kadre, se mora višje šolstvo nujno povezovati s svojim okoljem, z organizacijami, ki so pripravljene sodelovati, in poskrbeti za pretok znanja in kompetenc v obe smeri.
