Pogled
Komunikacija ustvarja odnose - Pogovor z Nado V. Ulčar
»Odlični komunikatorji se ne rodijo, ampak se naredijo,« pravi direktorica podjetja Stratos Pro Nada V. Ulčar, ki že dvajseto leto deluje na področju poslovnega izobraževanja.
Uspeh št. 6
»Samo pet odstotkov ljudi se rodi s pozitivno naravnanostjo, z visoko čustveno inteligenco in s socialno občutljivostjo. Ostali pa se morajo teh veščin priučiti,« še dodaja. Dober komunikator pa ni le dober retorik, kar ljudje pogosto enačijo, ampak še mnogo več. »Ključna veščina v komunikaciji je poslušanje; končno nam je tudi narava dala dvoje ušes in ena usta. Poslušamo pa zato, da bi razumeli sogovornika, ne pa da bi mu odgovarjali oz. ga prekinjali, preden stavek pove do konca. Skakanje v besedo izraža agresivno oz. selektivno poslušanje, posledično pa je to izraz nespoštovanja sogovornika in zelo pomanjkljivo obvladovanje tako pomembnega področja, kot je komuniciranje. To zajema tudi strpnost in spoštovanje sogovornika,« opozarja Nada V. Ulčar. Poslušati in slišati ni isto in mnogo konfliktov se razvija prav zaradi agresivnosti in selektivnega poslušanja. Tak odnos povzroči na drugi strani slab občutek in ruši samozavest in kredibilnost, posledično pa to pelje v vse slabše odnose. Tudi za komuniciranje velja star ljudski rek: Kar daš, to dobiš. »Lahko bi rekla, da je naš nacionalni problem v tem, da od drugih pričakujemo pozitivno, konstruktivno komunikacijo, mi pa se za to ne potrudimo dosti.«
Komunikacija je področje, ki je za uspeh kolektiva oz. podjetja in za zadovoljstvo vsakega posameznika tako v poslovnih kot osebnih povezavah bistvenega pomena. Z dobro komunikacijo izboljšujemo odnose, povečujemo motivacijo in s tem učinkovitost. Komunikacija ima izjemne sinergijske učinke, zato je treba tem veščinam nameniti vso pozornost. Tako kot se spreminja življenje, se s spremembami v družbi spreminjajo tudi komunikacijski standardi. In tem spremembam sledijo tudi komunikacijske tehnike. Če je veljalo pred desetletji, da je predstavitvi podjetja treba nameniti nekaj ur, je danes slika povsem drugačna - predstavitev mora biti kratka in jedrnata; ne gre pa le za organizacijske, ampak predvsem za vsebinske in sporočilne poudarke: »Na prvem mestu je pozitivna naravnanost, ki je ključ do sočloveka in dobrih rezultatov. Sicer pa človek komunicira s celim telesom; besede zavzamejo le 7 odstotkov sporočila, vse ostalo - način, kako kaj povemo, barva glasu, mimika obraza, pogled, dinamika, gibanje rok ... - pa 93 % celotne komunikacije. Govorica telesa je torej mnogo močnejša od besed. Nada V. Ulčar pri tem opozarja, da lahko govorica telesa »izda« neiskrenost besed, zato morajo biti misli oz. prepričanje usklajeno z izrečenimi besedami.
Patos, etos in logos sestavljajo steber retorike. Logos pomeni poznavanje področij, o katerih govorimo - znanje. To ni pogoj za kakovostno komunikacijo, ampak je šele »dovoljenje«, da o določeni vsebini sploh lahko govorimo; gre torej za higieno. Etos je kredibilnost, patos pa navdušuje. Mnenje, da je dobro skriti čustva, ne drži, saj prav na osnovi čustvene odprtosti lahko pričakujemo tudi ustrezno povratno informacijo sogovornika. V komunikaciji je treba vedno upoštevati interakcijo razuma in čustev. »V povprečju nosi vsak človek v sebi 20 odstotkov negativnih lastnosti in 80 pozitivnih; pri tem pa se le 10 % ljudi tega zaveda, 90 % pa ne - ti iščejo izgovore, opravičila ali pa razloge za svoje probleme v drugih. Okrepijo se pač tiste vsebine, ki jih negujemo ...« poudarja naša sogovornica.
Kako torej komunicirati? V kakšnem obsegu, na kakšen način? Tega znanja primanjkuje tudi ljudem, ki pogosto javno nastopajo. Nada V. Ulčar zato opozarja: »Eno najpomembnejših pravil je, da nikoli ne napadamo argumentov sogovornika s protiargumentom, ker s tem sprožimo ping pong vzorec. Tudi izgovor, da nekdo nima dlake na jeziku, še ne opravičuje njegove nespoštljivosti ali podcenjevanja. Če je komunikacija vrednota, ji bomo zavestno namenili več pozornosti in se je naučili, s tem pa bomo več pozornosti in spoštovanja namenili tudi sogovornikom.«
Za to obstajajo treningi, vaje, izobraževanje. Učenje tehnik komuniciranja ima več faz in zahteva vaje ter trdo delo. »Da komunikacija postane spontana, je potrebna dolga kilometrina. Toda ko osvojimo ta znanja in veščine ter jih ponotranjimo, s čimer spremenimo tudi določene navade, dosegamo skozi pravilno komunikacijo odlične rezultate tako na osebni kot tudi poslovni ravni,« poudarja Nada V. Ulčar.
