Mnenja
Komunikacija znotraj podjetja
Nekoč smo govorili o internem informiranju, ki je bilo razumljeno ali kot orodje ali kot orožje; vedno pa je potekalo le v eni smeri. Komunikacija pa je dvosmerna in je osnova za vzpostavitev in negovanje korektnih in ustvarjalnih odnosov. V tokratnih Mnenjih smo se pogovarjali prav o tem – o komunikaciji znotraj podjetja z zaposlenimi.
Uspeh št. 6
Bojan Lukšič, direktor podjetja Sun roller Adriatica, d. o. o., Kanižarica
V našem podjetju
namenjamo veliko pozornosti komuniciranju z zaposlenimi. To pa zajema informiranje
in tudi iskanje mnenj, pobud itd. Če želimo preseči pričakovanja kupcev, mora
biti vsak posameznik seznanjen s cilji podjetja, saj le tako lahko dosežemo
popoln angažma in poistovetenje zaposlenih s temi cilji.
Osrednja teža internega
komuniciranja je na odgovornih za posamezne delovne skupine – tu je pretok
informacij najmočnejši. Menim, da so najpomembnejši osebni stiki, pogovori. Imamo
pa tudi svoj časopis, skozi katerega sporočamo novosti, dogajanja, in je zato tudi
pomemben informativni in povezovalni medij. V internem časopisu pa imamo samostojno
rubriko za izražanje mnenj oz. prispevkov zaposlenih, ki so zelo zaželeni.
Naš moto je
poštenost in odkritost. Zaupanje je prvi pogoj za dobro počutje in dobro delo; komunikacija z
zaposlenimi in tekoče seznanjanje z gibanji v podjetju in na trgu pa je zelo močan
zidak v gradnji zaupanja.
Danes ima naše
podjetje 80 zaposlenih. Zrasli smo iz majhnega kolektiva, in zato nam ni bilo
težko vzpostaviti pristne odnose, ki smo jih negovali tudi skozi našo rast.
Marko Hren, direktor podjetja Dana, d. d., Mirna
Moja splošna ocena je, da smo
slovenski menedžerji namenjali veliko pozornosti komuniciranju z eksterno
javnostjo, malo ali celo premalo pa z interno. Tako kažejo nedavni dogodki, še
zlasti v nekaterih velikih sistemih. V podjetjih z velikim številom zaposlenih,
v katerih so ti tudi lokacijsko oddaljeni, mora biti sistem internega
komuniciranja zelo dobro izdelan, sicer gredo informacije svojo pot in rado se
zgodi, da postanejo dezinfromacije. Če sistem internega komuniciranja ni dobro
zastavljen in če temu področju ni namenjene dovolj skrbi, obstaja bojazen, da
bodo še zlasti do zadnjih v verigi prišle izkrivljene informacije.
V manjšem podjetju, kot je Dana, je
glede tega laže. Informiranje poteka prek
sindikata, prek sveta delavcev, enkrat na mesec pa po službah, v katerih dobijo
zaposleni informacije tudi s sestankov kolegija. Poleg tega pa dvakrat na leto seznanimo
vse zaposlene z rezultati poslovanja in z ostalimi pomembnimi vprašanji.
Sem pristaš sprotnega in rednega
pretoka informacij. Četudi je treba sporočiti neprijetno informacijo, je to
bolje narediti takoj. Z odlašanjem ali celo s prikrivanjem se nič ne reši; prej
obratno.
Suzana Simič, direktorica ACER Novo mesto, d. o. o.
Zavedam se, da so dobri odnosi med
vodstvom in zaposlenimi v podjetju v kriznih časih še bolj pomembni kot sicer.
Oboji doživljajo pritiske in strahove, ki pa niso nujno enaki. Včasih se lahko
izkažejo tudi kot preveliki in neupravičeni, zato lahko le stalna komunikacija
sproti razrešuje probleme in vnovič preverja vlogo in prispevek vsakega
posameznika v podjetju.
Pri komuniciranju v našem podjetju
največ dajemo na osebni stik in na spodbujanje zaposlenih k sodelovanju s
predlogi za možne izboljšave pri delu. Vse to poteka sproti ob delu, večkrat pa
tudi na neformalnih druženjih: ob obiskih kulturnih in športnih prireditev,
praznovanjih osebnih praznikov, strokovnih ekskurzijah in izletih ter zborih
delavcev. Nenazadnje z rednimi letnimi razgovori ugotavljamo mnenja in stališča
zaposlenih. Tako pridobimo izhodišča za izboljšanje tistih delovnih področij,
na katerih še obstajajo neizkoriščene zmogljivosti za doseganje še boljših
rezultatov.
Opažam, da zaposleni, ki se
identificirajo z vrednotami in s cilji podjetja, lahko najbolje prispevajo k uspešnim
rezultatom podjetja in s tem tudi k zagotavljanju oz. ohranjanju lastnega
delovnega mesta.
Renata Bele, vodja Službe za komunikacije, Revoz
Interno komuniciranje, kar je vsebina dela naše službe, je prepogosto razumljeno predvsem kot obveščanje zaposlenih; vendar pa je komunikacija veliko več. Obveščanje je enosmerna pot, komunikacija pa je interakcija, sodelovanje. V Revozu smo vzpostaviti sistem pretoka informacij med vodstvom, našo službo in zaposlenimi. Ta sistem se je potrdil kot pravi tudi v občutljivejših situacijah, tako kot na primer lansko leto ob prerazporejanju delovnega časa. Komunikacija je potekala transparentno, vodstvo je jasno predstavilo položaj in predvidene ukrepe, tako da so zaposleni razumeli izjemno situacijo in sprejeli način reševanja. Tako kot je pomembna vsebina, je pomemben tudi način, kako to povemo in komu to sporočamo. Pri prenosu informacij je nujno upoštevati specifičnosti posameznih skupin in prisluhniti njihovim vprašanjem in pomislekom. Zato pogosto sodelujemo tudi na animacijskih sestankih, ki potekajo po skupinah v proizvodnji. Da bi še bolj poživili interno komuniciranje, imamo tudi možnost anonimnega posredovanja vprašanj; pri tem pa računamo na kulturno in konstruktivno sodelovanje. Interno komuniciranje je vsekakor področje, ki ga je nujno podpreti in nenehno razvijati.
