Premalo prebojnih inovacij
12. dan kakovosti in inovativnosti
Negotove gospodarske razmere prinašajo priložnosti tistim, ki so prilagodljivi, vlagajo v kakovost in inovativnost ter iščejo nove pristope, so poudarili udeleženci novembrskega 12. dneva kakovosti in inovativnosti. Kdor pred začetkom krize kakovosti in inovativnosti ni vpletel v proizvajalni proces, je po dobrem letu dni recesije prepozen.
Uspeh št. 6
Kriza je priložnost za izboljšanje kakovosti in inovativnosti, vendar le za tista podjetja, ki so osnovo za kakovosti in inovativnosti zgradila že prej. Takšna podjetja lahko kljub recesiji napredujejo. Vendar pa napredek ni merilo, ki odloča, ali bo podjetje boljše od svojih konkurentov.
Predsednik uprave Revoza Aleš Bratož pravi, da moramo iskati najboljšo možno učinkovitost poslovanja, ne le napredka. Podjetje mora graditi na izboljšanju kakovosti v proizvodnem procesu in proizvodu, saj tako optimizira svoje poslovanje. Pri tem mora imeti pred očmi predvsem kupca in njegovo zadovoljstvo. V času zaostrenih gospodarskih razmer postajajo ti bolj racionalni in vse bolj cenovno občutljivi, zato njihovo tehtanje med različnimi proizvodi postane natančnejše. Odločilno vlogo pri odločanju kupcev ima tržna prepoznavnost, v katero je treba dolgoročno vlagati. Kakovost mora biti v izdelekvgrajena tako, da vsak od kupcev prepozna izdelek in storitev, pravi član uprave in direktor Razvoja in raziskav v podjetju Krka Aleš Rotar. Aleš Bratož je še poudaril, da se v Revozu z udejanjanjem kulture kakovosti naslanjajo na odgovornost vsakega zaposlenega in se hitreje odzivajo na spremembe.
Kakovost proizvodov se lahko zagotovi s standardi kakovosti, ki za podjetje v kriznih časih predstavljajo priložnost za dokazovanje ustreznosti izdelkov. Pomembno pri tem je, da se podjetje razvoja standardov loti pravočasno, torej že v času konjunkture, pri tem pa ima v mislih kupca. Prav tako je ključnega pomena, da filozofijo kakovosti sprejmejo delavci, saj bodo le na ta način tudi proizvodi kakovostni, standardi v podjetjih, ki poslujejo tudi na tujih trgih, pa morajo vsebovati tako slovensko kot tudi evropsko in neevropsko kulturo kakovosti. Po mnenju Aleša Rotarja bodo preživeli le specializirani standardi, ki bodo za kupca prinašali vrednost.
Standardi močno vplivajo tako na izdelek in tehnologijo kot tudi na poslovni model. Tega naj bi podjetja spreminjala na tri do pet let. Do njegovega razvojnega preboja pride po treh letih sistematične uporabe. Modelu slovenska podjetja namenjajo premalo pozornosti, premalo pozornosti namenjajo tudi produktnim strategijam. Obstoječi koncept delovanja lahko podjetje optimira do zadnje podrobnosti, če pa pri tem ne naredi vsebinskih sprememb, ne bo poslovalo uspešno, saj je izdelek tisti, ki prinaša denar. Tudi pri prebojnih inovacijah so slovenska podjetja v zaostanku za tujimi. V raziskavi, ki jo je izvedla Gospodarska zbornica Slovenije, so sicer ugotovili, da v Sloveniji zaposleni predlagajo 25 odstotkov inovacij, pri najboljših tujih investitorjih pa le sedem odstotkov, vendar pa je v Sloveniji manj prebojnih inovacij. Inovativnost v slovenskih podjetjih razumejo predvsem kot zbiranje predlogov zaposlenih, premalo pa je prave prebojne inovativnosti, za kar je odgovoren menedžement podjetja, je povedal strateški svetovalec Boštjan Ložar. Manjša podjetja imajo več inovacij kot večja, vendar pa okoli izdelka ne znajo narediti učinkovitega sistema, da bi lahko na globalnem trgu dosegla ekonomijo obsega.
V Revozu v proizvodnem procesu poudarjajo udeležbo vseh sodelavcev pri podajanju koristnih predlogov, kar je po mnenju Aleša Bratoža tudi nujno potrebno, saj so vsi proizvodni delavci v dnevnem stiku z določenimi motnjami in tako lahko podajo predloge za izboljšanje. Pomočnik generalnega direktorja v podjetju TPV Tomaž Savšek pa je dejal, da v TPV vzpostavljajo celovit proces inoviranja, sooblikujejo visokošolski prostor v regiji ter vlagajo v raziskovalno razvojne projekte, da bi osvojili nove tehnologije, ki bodo podjetju omogočile razvoj kompleksnih proizvodov z večjo dodano vrednostjo.
12. dan kakovosti in inovativnosti, katerega izvedbo je letos omogočil Revoz, so s primeri dobrih praks svojih podjetij obogatili: predsednik uprave Revoza Aleš Bratož, član uprave in direktor Razvoja in raziskav v podjetju Krka Aleš Rotar, direktor podjetja Danfoss Compressors Črnomelj Matjaž Strmec, Dušan Plut, direktor podjetja Hyb, svetovalka Marica Štajdohar, direktorica Adrie Mobil Sonja Gole, pomočnik generalnega direktorja v podjetju TPV Tomaž Sevšek in direktor sektorja kakovosti v Trimu Pavel Demšar. V svojih prispevkih so povedali, na kakšen način so zaznali neugodne gospodarske razmere, kako so se odzvali na spremenjene pogoje poslovanja in v kaj so investirali.
Boštjan Ložar, strateški svetovalec
»Kriza je priložnost za tiste, ki so dobri. Podjetje mora imeti dobro izdelan, pravi poslovni koncept, učinkovit sistem vodenja, prave ljudi vsaj na strateških delovnih mestih, povečati mora komuniciranje in biti finančno stabilno. Učinkovitost je treba izboljševati pred, med in po krizi. Podjetja, ki jo izboljšujejo le med krizo, zelo verjetno ne bodo preživela.«
Marica Štajdohar, Svetovanje Marica Štajdohar, s. p.
»Krizo vidim predvsem v preizkušnji, da bi ljudje našli sami sebe. Občutek imamo, da rešujemo krizno situacijo, v resnici pa iščemo tisto, kar smo spregledali. In to smo mi - ljudje, naši odnosi, to, kar je smisel in vrednota življenja. Ljudje smo fantastična bitja z veliko bogastva, ki pa ni prebujeno, kaj šele izraženo. Ljudi moramo že v zgodnjih letih naučiti, da bodo ustvarili tiste temelje, ki jih človek potrebuje, da potem uporablja ta visoka znanja in vso tehnologijo, ki smo jo sposobni ustvariti.«
Aleš Bratož, predsednik uprave podjetja Revoz
»V prihodnosti želimo zagotoviti trajnostni razvoj podjetja, predvsem z uvajanjem novih pristopov v organizaciji proizvodnje prek postopka, ki ga imenujemo IFA (Integrated Factory Automatisation), in naslanjanju na prehodu k sinhroni proizvodnji, tako da lahko prek tega novega načina še znižujemo obseg zalog in s tem tudi povečujemo prosti denarni tok.«
