Prispevek Mediad
Zaposleni se spreminjamo
Uspeh št. 7
9. decembra 2009 je bila v Dolenjskih Toplicah zanimiva okrogla miza o novih razmerah na področju zaposlovanja in upravljanja s kadri. Zaposleni se spreminja. Mu znamo slediti?je bil namreč naslov srečanja, ki ga je v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Dolenjske in Bele krajine organizirala Sekcija internih komunikatorjev (SIK) Slovenskega društva za odnose z javnostmi. Že tretjo regijsko okroglo mizo na to temo je moderirala vodja sekcije SIK za izobraževanje Polona Pibernik, kot sogovorniki pa so se ji v pogovoru tokrat pridružili direktorica splošno kadrovskega sektorja v Trimu in vodja Sekcije za ravnanje s človeškimi viri GZDBK Marta Strmec, vodja kadrovskega oddelka v podjetju Iskra Kondenzatorji Marinka Šabec, direktor družbe Kostak Božidar Resnik ter vodja odnosov z javnostmi v časopisni družbi Dnevnik in vodja nacionalnega izbora najboljšega zaposlovalca Zlata nit Saša Mrak.
Stroka vse bolj opozarja, da se bo že do leta 2040 končala doba množične tovarniške delovne sile, kar pomeni zmanjšanje števila tovrstnih delovnih mest z današnjih slabih 163 milijonov na le še nekaj milijonov. Do leta 2050 pa naj bi bilo po napovedih strokovnjakov za upravljanje in delovanje tradicionalne industrijske sfere potrebnih le še približno 5 odstotkov odraslega prebivalstva. Posledične spremembe v strukturi trga dela in ponudbi zaposlitev že danes zahtevajo številna nova znanja in veščine. V kolikšni meri se tega zavedamo v Sloveniji in kako se omenjenim spremembam že prilagajmo, je bila rdeča nit pogovora vseh zbranih, ki jih je najprej nagovoril direktor GZDBK Franci Bratkovič. Poudaril je pomembnost teme in izrazil pobudo, da se praksa čim prej premakne v smeri obvladovanja sprememb. Kaj podjetja dejansko lahko storijo in kako ukrepajo, da bodo v prihodnosti obdržala kadre, pa so nato razpravljali prisotni gosti.
Marta Strmec vidi največji problem v razliki med generacijami, saj imajo največ težav pri prilagajanju spremembam prav generacije, ki so že dolgo na trgu delovne sile. Hkrati so ogroženi tudi nižje izobraženi, ki nimajo več različnih znanj, ne uporabljajo informacijske tehnologije na zadostni ravni in se posledično teže prilagajajo hitrim spremembam. Da pri tem igra eno ključnih vlog prav umetnost vodenja, je poudaril Božidar Resnik. Vodenje namreč vključuje ustrezno motiviranje zaposlenih, ki pa je trn v peti že šolskega sistema. Ta po njegovih besedah namreč še vedno preveč zatira motivacijo, kreativno in inovativno razmišljanje.
Marinka Šabec je med drugim opozorila tudi na gospodarski vidik posameznih regij države. V nekaterih je namreč ponudba delovnih mest v zadnjih dveh desetletjih padla na kritično točko, kar je prvo, čemur je treba posvetiti pozornost. Treba je najti ustrezne rešitve – preden se sploh lahko začnemo ukvarjati z ostalimi aktualnimi spremembami. Z vsem povedanim se je na splošno strinjala tudi Saša Mrak, ki je na primeru dobrih praks v okviru projekta Zlata nit povzela, da čudežnih palčk sicer ni, kot tudi ni idealnih zaposlenih in zaposlovalcev. So pa skupne lastnosti najuspešnejših prav odprta, odkrita in upravljana komunikacija, vlaganje v razvoj vodij in zaposlenih ter izobraževanje.
Okrogla miza se je nato sklenila s skupinsko debato, v kateri so svoja vprašanja, mnenja in izkušnje podelili še ostali udeleženci. V razpravi se je pokazalo, da se v slovenskih podjetjih na splošno sprememb kar dobro zavedamo, imamo pa še nekaj težav z iskanjem ustreznih strategij in orodij, kako se jim prilagoditi. A glede na to, da premoremo kar nekaj svetlih zgledov, vsekakor obstaja upanje, da nas novi trendi ne bodo prehiteli »po desni«.
