V središču

Mediacija – mirno reševanje sporov

Uspeh št. 8

Sporom se vedno ne da izogniti, pomembno pa je, da potem ko nastanejo, izkoristimo različne načine za njihovo reševanje. Poleg sodnih postopkov so v zadnjem času vedno bolj v ospredju alternativni načini reševanja sporov, ki so natančneje opredeljeni v Zakonu o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS), ki se bo začel uporabljati v prihodnjih dneh.

Na GZDBK smo naredili še korak več. S 1. julijem namreč začenja pri nas delovati mediacijski center, katerega osnovna naloga bo pomagati pri reševanju sporov še preden se uporabi sodna pot. Gre za t. i. prestrezanje sporov.

Kaj je mediacija?

Mediacija je način reševanja spora, v katerem nevtralna tretja oseba (mediator) strankam pomaga doseči sporazum, ki razrešuje njihov spor in ki na novo ureja medsebojna razmerja. Zaradi svoje narave lahko postopek s posredovanjem v nasprotju s sodnim postopkom vodi k rešitvam, ki so hitrejše, cenejše in bolj prilagojene interesom strank. Mediacija je prostovoljen, hiter, zaupen in učinkovit način reševanja sporov in ne vpliva na pravni položaj strank v primeru, da v mediaciji ne sklenejo poravnave.

Zakaj mediacija v gospodarskih sporih?

Izkušnje držav, ki mediacijo že uporabljajo v gospodarskih sporih, kažejo, da mediacija:

• izboljšuje komunikacijo med gospodarskimi subjekti,
• zmanjšuje število sporov med njimi,
• pomaga pri oblikovanju sporazumnih dogovorov med vpletenimi,
• zagotavlja nadaljevanje osebnega sodelovanja med strankami,
• zmanjšuje stroške različnih gospodarskih postopkov,
• vpliva na skrajšanje gospodarskih postopkov in
• prispeva k ugledu.

Značilnosti mediacije

Za mediacijo je značilno, da je prostovoljna, hitra, zaupna in učinkovita.

• Prostovoljnost. Do mediacije lahko pride le, če se z njo strinjata obe oziroma vse stranke, kar potrdijo s pisnim soglasjem. Kadar koli med postopkom lahko katera koli stranka ali mediator umaknejo soglasje, če ugotovijo, da se interesi strank ne prekrivajo ali da nadaljevanje postopka ne bi pripomoglo k rešitvi spora.
• Hitrost. Ker v mediaciji ničesar ne dokazujemo, je postopek hitrejši. Zaključi se praviloma prej kot v treh mesecih. Temu pripomore tudi manjša formalnost postopkov, saj se, denimo, stranke samostojno dogovorijo o datumih srečanj.
• Zaupnost. O mediacijskem srečanju se ne vodi zapisnika. Zaupnost prav tako pomeni, da so vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije ali so z njo povezani, zaupni, razen če so se stranke sporazumele drugače. To pomeni, da zaupanih podatkov ni mogoče uporabiti v sodnem postopku. Na mediaciji so prisotni le stranke, njihovi pooblaščenci in mediator. Postopku lahko po dogovoru prisostvujejo tudi druge osebe (strokovnjaki ipd.), ki bi lahko prispevali k rešitvi spora. Ravno tako je zaupen podatek o načinu rešitve spora.
• Učinkovitost. Postopek je hitrejši in posledično cenejši. Zelo pomembno je, da se v mediaciji iščejo takšni načini rešitve spora, ki omogočajo nadaljevanje poslovnega odnosa med strankami v sporu. Radi rečemo, da so sodni postopki usmerjeni v preteklost (izvajanje dokazov minulih dejanj), v mediaciji pa so rešitve usmerjene v prihodnost na način, ki omogoča prihodnje sodelovanje. Prednost mediacije je še, da pri reševanju spora nismo omejeni z zakoni in predpisi, temveč je rešitev odvisna od volje in soglasja strank.

Kdo so mediatorji?

Izpolnjevati morajo številne kriterije, med njimi izkušnje pri reševanju sporov, ugled v strokovni javnosti, imeti morajo opravljeno usposabljanje s področja alternativnega reševanja sporov. Mediatorja lahko soglasno predlagata stranki ali prepustita odločitev o izboru GZDBK. Mediator mora biti nepristranski, skrbi za postopek in zakonitost dela.

Zakaj se odločiti za mediacijo?

Najpomembneje je, da v mediaciji ni zmagovalca in ne poraženca. Stranki nimata kaj izgubiti, lahko pa jima uspe dogovor. Postopek je zaupen, hiter in učinkovit. Stroški mediacijskega postopka so nižji od sodnega postopka.

Kako poteka mediacija?

1. Začetek mediacije. Prejem pobude vsaj ene ali vseh strank. Ko vse stranke sprejmejo ponudbo, se mediacija začne. S sprejemom ponudbe stranke sprejmejo tudi pravila postopka. Po prejetem soglasju vseh strank bomo na GZDBK zagotovili mediatorja in dogovorili datum prvega srečanja.
2. Trajanje mediacije. Običajno za rešitev spora zadoščajo do tri srečanja, vsako od njih pa običajno traja od ene do treh ur. Od danega soglasja za mediacijo do podpisa poravnave običajno zadoščajo trije meseci. Srečanj je lahko tudi več, naloga medaitorja pa je, da postopek vodi na gospodaren in hiter način.
3. Zaključek mediacije. Ko stranke dosežejo dogovor o sporazumni rešitvi spora, stranke ali mediator sestavijo osnutek poravnave. Poravnava se lahko zapiše v notarski obliki pri notarju. S tem dosežemo, da ima poravnava tudi izvršilni naslov. Možno je, da se mediacija zaključi neuspešno, če mediator ali ena izmed strank umakne soglasje ali če do dogovora ne pride.

Kaj pa stroški?

Postopek mediacije bo cenejši od rednega sodnega postopka. V ceni bodo vključeni stroški mediatorja in administrativni ter organizacijski stroški. Pri storitvah mediacijskega centra je predvideno, da bodo imeli člani GZDBK dodatne ugodnosti.

Kako do mediacije?

Za začetek reševanja spora potrebujemo vaše podpisano soglasje.

Več informacij

Mediacija se izvaja po pravilih o katerih se dogovore stranke. Priporočamo, da se za potrebe reševanja sporov uporablja standardni Sporazum o mediaciji pri Mediacijskem centru GZDBK. Za vsa vprašanja, ki niso izrecno rešena s sporazumom strank se uporablja Pravilnik o mediaciji, smiselno pa se pri reševanju sporov uporablja tudi Zakon o alternativnem reševanju sporov. Vsi omenjeni dokumenti in obrazci bodo na voljo na naši spletni strani www.gzdbk.si od 1. julija 2010 dalje. Lahko nas tudi pokličete na 07 33 22 182 ali pišete na info@gzdbk.si. Z veseljem vam bomo odgovorili na vprašanja in vam pomagali poiskati rešitev.

O mediaciji ... 

Milojka Gutman, predsednica Okrožnega sodišča v Novem mestu

Gotovo je prednost mediacije tudi v tem, da so pravna vprašanja drugotnega pomena, naloga mediatorja pa je, da se ukvarja predvsem z življenjskimi problemi udeležencev. Na ta način mediator lahko reši ne le enega, pač pa več problemov, ki med strankami morebiti obstajajo in so medsebojno povezani, stranke pa prihranijo stroške, ki bi nastali v okviru rednih sodnih postopkov. V primeru, da se mediacija konča s sporazumno rešitvijo, lahko z gotovostjo trdim, da vsaka stranka vsaj delno uresniči svoj cilj, saj v postopku sodeluje bolj dejavno. Takšen način reševanja sporov je pozitiven tudi zato, ker strankam daje občutek, da na koncu ni poraženca, kar pozitivno vpliva na prihodnje odnose med njimi.

Darja Jarnovič, predsednica območnega zbora notarjev Dolenjske in Bele krajine

Spore lahko rešujemo na različne načine in mediacija je zelo učinkovit primer mirnega reševanja sporov. Zavedanje o tem, da lahko stranke sodelujejo pri oblikovanju rešitve in da se spor lahko reši brez posredovanja sodišča, je zelo pomembno. Notarji podpiramo vse oblike mirnega reševanja sporov, pomembno pa je dodati, da se dogovori, doseženi v mediaciji, lahko zapišejo tudi v notarski obliki. S tem dobi zapisan dogovor dodatno težo in predstavlja izvršilni naslov v primeru neizvedbe dogovorjenega. Ocenjujem, da bo ustanovitev mediacijskega centra pri GZDBK pomenila dodatno možnost razrešitve spornih vprašanj in pomembno vplivala k oblikovanju pozitivne podobe regije.

Borut Škerlj, predsednik dolensjkega območnega zbora odvetnikov

Odvetniki mediacijo pozdravljamo, ker spodbuja mirno reševanje sporov in ohranitev poslovnega sodelovanja prej sprtih strank. Odvetniki obvladamo materialno in procesno pravo, imamo izoblikovan občutek za načelo pravičnosti, zato bomo v mediaciji sodelovali kot pooblaščenci strank ali mediatorji. Mediacija je hitra oblika reševanja spora in omogoča bistveno širše rešitve kot toga sodba. Mediacija pa konec koncev pomeni tudi velik miselni preskok, ko se bomo naučili, da moramo v življenju spore reševati s kompromisom, da moramo popuščati, da dobimo in da je poravnava zmaga za oba.

Nazaj