Pogled dr. Dušana Pluta
Nova cesta bo za Belo krajino tak dosežek, kot je bila pred sto leti železnica
Pogovor z Dušanom Plutom, geografom, naravovarstvenikom in Belokranjcem po rodu o tem, kaj nova cesta prinaša in kaj odnaša.
Uspeh št. 9
Kako razmišljate o novi cesti kot Belokranjec in kot naravovarstvenik?
Za skladni regionalni razvoj je sodobna cesta ključna. Umestiti jo je treba preudarno – čim manj boleče za prostor, zato je pomemben predor. Bela krajina kot robna regija, ki jo od ostalega dela države ločijo tudi reliefne ovire – Gorjanci in Kočevski rog –, je zaradi slabe cestne povezave z notranjostjo vse bolj odrezana in vse bolj oddaljena. Mladi odhajajo, gospodarstvo je vse manj konkurenčno … Da je sodobna cesta strateško pomembna za razvoj, potrjuje tudi dolenjska avtocesta. Vzporedno s potekom gradnje se je širila razvojna privlačnost teh krajev. Najprej je postalo za vlagatelje zanimivo Grosuplje, nato Ivančna Gorica, danes je že zelo zanimivo Trebnje …
Pravite, da je treba prednosti nove ceste videti širše, ne le kot pridobitev za Belo krajino …
Seveda drži, da bo sodobna cesta za Belokranjce in belokranjska podjetja ogromnega pomena, vendar pa želim poudariti, da bo s tem veliko pridobilo tudi Novo mesto. Cesta bo omogočila širjenje gravitacije, saj ima Bela krajina 28 tisoč prebivalcev. To za seboj potegne storitve višjega reda, kot so zdravstvo, šolstvo, kultura ... Z dostopnostjo oz. cestno povezavo bo regija lahko bolje zaživela in Novo mesto bo pridobilo na pomenu kot širše regijsko središče. Pričakovati je tudi, da se bosta z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo (EU) kot središči okrepila Zagreb in Karlovec, zato se mora geopolitično okrepiti tudi Novo mesto, in sicer kot središče pomembne regije in kot njun antipod.
Pa vendar bo cesta za Belo krajino tako rekoč odrešitev.
Za Belo krajino in njene prebivalce bo seveda ta cesta izjemnega pomena. Pomenila bo tak dosežek, kot je za te kraje pred sto leti pomenila železnica, ki je bila zgrajena leta 1914. Sicer pa bi med prednosti, ki jih bo prinesla nova cesta, postavil na prvo mesto ohranitev delovnih mest. Morda to zveni premalo ambiciozno, toda prav to – zadržati delovna mesta – je za Belo krajino že neke vrste zmaga. S hitrejšim in z lažjim dovozom surovin in odvozom izdelkov bodo belokranjski podjetniki in podjetja bolj konkurenčni, saj je sodobna cesta kot arterija. Lokacije za obrt in podjetništvo bodo postale bolj zanimive za vlagatelje, poleg tega so zemljišča v Beli krajini cenejša od zemljišč v ostalem delu države. To odpira možnost novih delovnih mest.
Predvsem pa bodo mladi, izobraženi ljudje lahko ostali doma v Beli krajini in se dnevno vozili na delo v Novo mesto in še kam. Visoko izobražen kader je uhajal iz Bele krajine; tudi jaz sem med njimi. Sodobna cesta bo omogočila enostavno dnevno migracijo in v Beli krajini zadržala mlade ljudi.
Kaj bi priporočili načrtovalcem in graditeljem belokranjskega dela 3. razvojne osi?
Če bi lahko sodeloval pri postavitvi ceste, bi se tega dela lotil v dveh etapah. Najprej bi zgradil predor (predvidoma do naselja Maline), v drugi etapi pa speljal ceste v Belo krajino. Bela krajina ima zelo razpršeno poselitev z 200 naselji, zato je treba pri umeščanju ceste upoštevati tako bivalno okolje kot okoljevarstveno stroko. Tudi Natura 2000 in oba krajinska parka Kolpa in Lahinja pogojujejo potek ceste. Projekt je večplasten, zato si je treba vzeti čas za zelo odgovoren pristop. Predvsem pa ga je treba ocenjevati z vidika dolgoročnosti, ne le gospodarsko. Izkušnje z gradnjo novih cest kažejo, da je dobro upoštevati mnenje okoljevarstvenikov.
Poudarjate psihološki pomen predora. Bela krajina ne bo več daleč na drugi strani Gorjancev, ampak bo tu, bo sestavni del regije.
Poleg psihološke moči predora pod Gorjanci je ta ključen tudi z okoljskega in tudi gospodarskega vidika. Z okoljskega vidika pomeni bistveno manjši in sorazmerno neboleč poseg v prostor, hkrati pa prostor tudi prihrani. Zelo pomembno je tudi, da cesta ni speljana prek reliefnih pregrad oz. ovir (zato tudi soljenje pozimi ni potrebno). Ker poteka po ravnini, to pomeni manjšo porabo goriva in manjše emisije. Predor skrajša razdaljo, kar te pluse podvoji, prinaša pa tudi prihranek pri času, kar je tudi gospodarska kategorija. Hitrejša in tudi varnejša povezava pa je – z vidika Belokranjcev – ključnega pomena.
Nova cesta veliko prinaša, kaj pa odnaša?
Seveda je treba realno predstaviti problematiko umestitve nove ceste. Idealizirati in pričakovati, da bo prinesla le pluse, ni realno. Eden od minusov je dejstvo, da se ob cesti vedno nadaljuje večja pozidava prostora. Zavedati se je tudi treba, da je kakovost življenja ob cesti slabša, še zlasti zaradi hrupa in slabšega ozračja. Pričakovan je tudi poseg v krajinsko podobo Bele krajine … Sicer pa bi želel podčrtati, da je treba novo cestno povezavo predvideti v prvi vrsti kot cesto za prebivalce vseh treh belokranjskih občin in šele nato kot cesto za prevoz. Pri tem pa misliti daleč v prihodnost. Svetovne težnje gredo namreč v smeri razvoja hitrega, privlačnega, poceni ter ekološko sprejemljivejšega (hibridnega in električnega) javnega prevoza. Nove ceste je treba načrtovati tudi v duhu teh sprememb.
