Gospodarska zbornica   Dolenjske in Bele krajine

Intervju

Zadovoljen sem, saj sem uresničil svoje načrte

Anton Kambič iz Semiča je inovator in podjetnik. Njegovi laboratorijski aparati in procesna oprema so našli mesto v marsikaterem domačem in tujem inštitutu ter še zlasti v farmacevtski industriji. Sprejema izzive prihodnosti, očaran pa je tudi nad zgodovino; tudi zato razvija opremo za restavratorsko stroko. Sodeloval je pri restavriranju delčka najstarejšega kolesa z osovino, starega več kot 5000 let, ki so ga našli na Ljubljanskem barju.

Uspeh št. 9

Za začetek nam zaupajte ali je bilo podjetje Laboratorijska oprema Kambič, ki ste ga ustanovili pred 25 leti, kdaj v resnih težavah. Ste se kdaj srečali s bistvenim upadom naročil ali z drugimi težavami, ki so zamajale obstoj vaše dejavnosti?

Nikoli.

V čem je bistvo uspeha vašega podjetja?

Eden od njih je verjetno tudi moje dokaj konservativno vodenje podjetja; nikoli se nismo spustili v zelo tvegane posle, ki bi zamajali celotno dejavnost. Zelo pomembna sta tudi celosten pristop in zagotovilo ne le kakovosti, ki je tako rekoč sama po sebi umevna (naši aparati imajo primerjalno preverjene lastnosti), ampak tudi v vseh pogledih dobrega servisa. Ves čas smo postopno napredovali in ves čas smo delali inovativno. Imamo visoko izobrazbeno strukturo, hkrati pa smo – zaradi narave in obsega našega dela – ohranili v določenih segmentih obrtniški pristop, ki smo ga uspešno povezali z visoko tehnologijo.

Ste zelo izvozno naravnano podjetje; izvažali pa ste že, ko ste imeli samo popoldansko obrt … Kako vam je to uspelo?

Takrat sem bil zaposlen v Iskri, saj sem bil v srednji strojni šoli njihov štipendist. Službo sem nastopil samo 2 dni po končani srednji šoli. Imel sem sicer zanimivo delo in tudi napredoval sem do vodje proizvodnje vakuumsko metaliziranih folij, ki se uporabljajo za kondenzatorje. V 15 letih dela v Iskri sem imel kar nekaj inovacij. Moje misli pa je zaposlovala tudi ideja, kako izpeljati proizvodnjo olj za difuzijske črpalke, kar sicer ni bilo neposredno povezano z mojim delom. Šlo je za strateški material, ki ga je izdelovalo le par proizvajalcev na svetu; Iskra ga je uvažala iz Nemčije. V svoji popoldanski dejavnosti sem se ukvarjal s tem vprašanjem in ga tudi uspešno rešil. Seveda sem najprej izdelal stroj, s katerim sem po postopku visokovakuumske tankoslojne molekularne destilacije izdelal ustrezna olja. Opravil sem veliko testiranj, med drugim tudi na Inštitutu za elektrotehniko in vakuumsko tehniko. Izdelek, ki so ga uporabljali za naparevanje ogledal in tudi avtomobilskih žarometov, sem prodajal po takratni Jugoslaviji, kmalu pa se je pojavil tudi kupec iz Nemčije. V času, ko je bilo težko priti do deviz, je bil to zame velik uspeh. Danes sodelujemo s 15 državami po svetu.

To je bila lepa popotnica za samostojno pot.

Nanjo sem stopil, ko sem imel zagotovljenega dovolj dela, saj sem imel že družino in na pol zgrajeno hišo. Verjel sem v svoje delo in tudi žena me je podpirala. Tako sem začel kot samostojni podjetnik, kasneje pa sem ustanovil še podjetje in nanj prenesel dejavnost, ki danes zajema izdelavo laboratorijskih aparatov in procesne opreme.

Sta se v tem času način dela in pristop v vaši dejavnosti bistveno spremenila?

Pri laboratorijskih aparatih se osnove pravzaprav niso veliko spremenile, novosti pa so velike pri vedno naprednejših načinih računalniškega krmiljenja in spremljanja procesov. Naše področje ostaja isto – to je regulacija temperature, vakuuma, plinov in relativne vlage … Nedavno smo en aparat zamenjali »staro za novo« in dobili nazaj več kot 20 let starega, ki še vedno dela. Še vedno pa deluje tudi naš aparat, ki smo ga že na začetku, torej pred 25 leti, naredili za podjetje Zorka Šabac. Občasno naročijo novo tesnilo zanj.

Precej naročil imate iz farmacevtske industrije, tudi iz Krke.

Prva naročila smo imeli iz Leka, nato iz farmacevtskih tovarn po Jugoslaviji, šele nato je prišla Krka, toda po vzpostavljenem zaupanju je naše sodelovanje odlično.

Veliko sodelujete z različnimi inštituti in fakultetami, saj ste z njimi že kar partnersko povezani.

Sodelujemo s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteto za farmacijo, Fakulteto za strojništvo, Nacionalnim inštitutom za biologijo, Fakulteto za lesarstvo, Veterinarsko fakulteto, Medicinsko fakulteto, Univerzo v Novi Gorici, Univerzo v Mariboru, Univerzo na Primorskem, Fakulteto za elektrotehniko. Tudi za njih smo izdelali že nekaj aparatov, zato so se pozanimali, ali smo se pripravljeni lotiti tudi posebnega aparata, ki so ga lahko kupili le v ZDA. Sprejeli smo izziv in tako izdelali ta aparat za njih in nato še dva za inštitut v Berlinu. Ko so Američani natančno pregledali naš izdelek, niso imeli pripomb ne glede kakovosti, sposobnosti in ne glede cene. Letos nas je Fakulteta za elektrotehniko povabila k sodelovanju na mednarodnem simpoziju o temperaturi in vlagi TEMPMEKO & ISHM 2010, ki je potekal v Portorožu. Predstavili smo se s še štirimi svetovnimi proizvajalci opreme za tovrstno področje. Tak dogodek se redko odvije na naših tleh, in zato smo seveda ponosni, da smo bili del tega, saj so prišli udeleženci iz kar 53 držav.

Glede sodelovanja z zunanjimi ustanovami naj dodam, da smo vključeni v krog primerjalnih metod merjenja, v katerem velja določen protokol oz. postopek, ki zagotavlja primerljivost dobljenih podatkov pri vseh partnerjih, ki so vključeni v meritve.

Zanimivo je tudi vaše sodelovanje s Fakulteto za lesarstvo.

Gre za pomembno novost. Na njihovo pobudo smo začeli razvijati stroj za modifikacijo lesa, pri čemer se njegove lastnosti spremenijo in postane odporen na vlago, glive in žuželke. V lesni industriji je to velik korak, ki bo omogočil večje dodane vrednosti tudi v tej panogi.

Kako je pa s konkurenco?

V Sloveniji smo edini, ki se ukvarjamo s tako proizvodnjo; nekaj proizvajalcev ima sicer podoben, ne pa enak, in zato tudi ne primerljiv program. V preteklosti je bilo tudi v Sloveniji nekaj nam podobnih proizvajalcev, toda zaradi dobrega in lagodnega tržišča se niso razvijali, in zato jih danes ni več. Naša konkurenca je v tujini in z njimi moramo biti primerljivi po kakovosti, izvirnosti in po cenah.

Pri surovinah ste vezani na uvoz …

Pretežno jih uvažamo; še zlasti nerjavečo pločevino, pri kateri potrebujemo različne dimenzije, ki jih pri domačem proizvajalcu ni mogoče dobiti. Kakovost je predvidljivo najboljša; so pa dobavitelji nepredvidljivi pri cenah. Ta proizvod je podvržen borznim zakonitostim (nikelj je strateški material), zato cene zelo nihajo; ko gre za podražitev, lahko tudi do 100 odstotkov; v času blaginje pa padejo do 45 odstotkov … Bistveni so kakovost in vsi potrebni certifikati, zato pri surovinah nikoli ne preračunavamo.  

Vaš način dela rojeva inovacije. Vi in vaši sodelavci, še zlasti pa vaš sin, ste avtorji mnogih nagrajenih inovacij. Kako nastajajo?

Ko sprejmemo določeno naročilo, to ponavadi že samo po sebi zahteva inovacijo. Gre za specializirane in tehnološko zahtevne naprave vrhunske kakovosti, ki rešujejo specifične probleme naročnika. To so izzivi, ki »potegnejo« vso pozornost, vse sile, vso energijo. Naša naročila so majhna, izdelujemo več kot 300 različnih izdelkov, ki pa zahtevajo poseben, unikaten način reševanja.

Razvili ste tudi nekaj aparatur za restavratorsko stroko, ki vas je tudi zelo pritegnila.

Zgodovina me zanima in v veselje mi je, da lahko sodelujem z restavratorji. Za vsako malenkostjo stoji zgodba iz davnine, in ko držiš v roki kos lesa, na primer, ki je del najstarejšega kolesa z osovino, starega več kot 5000 let, se ti iz spoštovanja tresejo roke … Dele kolesa so našli na Barju in mi smo delček tega izsušili po metodi liofilizacije. Pri drugih metodah sušenja se les skrči in postane neprepoznaven; ta metoda pa izsuši les, ne da bi spremenil obliko; le vode ni v njem, in zato je lahek. Liofilizacija je primerna za marsikaj. Zaradi vode poškodovane knjige lahko s tem postopkom izsušimo tako kakovostno, da jo je mogoče spet listati, saj ostale metode izsuševanja liste zlepijo oz. ti niso več prožni. Z liofilizacijo lahko celo konzerviramo jedi; gobe, na primer, obdržijo enako obliko in celo vonj, le popolnoma suhe so … Je pa ta metoda precej draga, in zato uporabna le za postopke, ki prenesejo to ceno.

(Anton Kambič pokaže kos kolišča iz Ljubljanskega barja pa tudi po tej metodi posušene gobe in jagode).

Po tej metodi bi lahko izsušili celo kolo iz Ljubljanskega barja; vendar ga sedaj restavrirajo v Nemčiji …

Gre za izjemno arheološko najdbo in stroka se je odločila, da bo večinski del zaupala v restavriranje nemškemu institutu, ki slovi kot najboljši na svetu. Tudi jaz sem bil v skupini, ki je predala to dragocenost v restavriranje. Sicer pa bi s postopkom liofilizacije tudi mi lahko izsušili in očistili dragoceno kolo, ki bi tako ohranilo vse svoje prvotne lastnosti. To je pomembno tudi za nadaljnje natančnejše določanje starosti, saj se metode za določanje te naglo izpopolnjujejo. Osnova pa je originalen material.  

Vaše so tudi posebne komore, v katerih hranijo pomembne umetnine.

Nihanje relativne vlage lahko poškoduje umetnine, zato smo izdelali komore, ki vzdržujejo stalno relativno vlago. Umetnine v Cavtatu, Dubrovniku, Kopru itd. so tako zavarovane pred poškodbami in hkrati »na svojem mestu« ter na ogled obiskovalcem. Izdelali smo tudi precej aparatov za restavratorsko stroko; trenutno smo za določene rešitve v dogovorih z Arhivom Slovenije.

(V pisarni Antona Kambiča najdemo odlitek rimskega sarkofaga pa odlitek t. i. najlepše glave deklice iz Solin in Carice Plavtile, kar potrjuje, da je tesno povezan z restavratorsko stroko, za katero je izdelal že veliko aparatur – od izsuševalnikov do priprav za odlitke, impregnacijskih naprav, peskalnikov itd.).

Konec leta se boste upokojili. Se bo ritem vašega življenja precej spremenil?

Moj sin že nekaj časa vodi podjetje in zelo sem zadovoljen z njegovim delom; novi pristopi so potrebni in dobri in ne bi bilo prav, če bi se vanje vtikal. Verjetno se bom še vračal in še delal na razvoju, v vodenje podjetja pa ne bom posegal. Imel pa bom več časa zase; vinogradu, vrtnarjenju in sadjarstvu bom morda vnovič dodal čebelarstvo, ki sem ga pred leti opustil.

Letos ste dobili tudi priznanje obrtnik leta in v utemeljitvi tudi piše: »Anton Kambič hodi v korak s sodobnim svetom in stroko, investira v najnovejše tehnologije in ima popoln nadzor nad izdelavo s sledenjem do vrhunske kakovosti.« Imate srečno družino z dvema uspešnima otrokoma in nanizali ste velike in odmevne uspehe ter razvili podjetje z 21 zaposlenimi, ki je mednarodno konkurenčno … Verjetno ste zelo zadovoljni.

Z veseljem povem, da sem res zadovoljen, saj sem ne le dosegel, ampak krepko presegel svoja pričakovanja in celo sanje.

Nazaj