Mnenja
Mnenja o medgeneracijskem sodelovanju
Uspeh št. 10
Medgeneracijskemu sodelovanju kot bogatenju osebnosti in družbe je v zadnjem času namenjeno vse več pozornosti sociologov, psihologov, politikov itd. Hkrati pa se v današnji družbi umetno daje prednost mladosti in starost postavljamo na stranski tir. S tem pa izgubljamo veliko možnosti, ki jih nudi medgeneracijsko sodelovanje. Kako pa vidijo in doživljajo povezovanje in sodelovanje različnih generacij naši sogovorniki?
Alfonz Gričar, GRAD – TOP, Podhosta: Kolektiv, ki ima pisano starostno strukturo, je bogat že s tem, da si med seboj izmenjuje izkušnje in znanje. Če mladost prinaša pogum in drznost, ima starost zrelost, izkušnje in potrpežljivost; za uspešno delo pa je potrebno vse to. Podjetje, v katerem sem direktor, ima 20 zaposlenih v starosti med 20 do 50 let; naša dejavnost pa je gradbeništvo. Pripadam mlajši generaciji, mesto direktorja pa mi je zaupal naš lastnik, ki je bistveno starejši. S spremljanem in preizkusom znanja in sposobnosti ter z zaupanjem v občečloveške lastnosti me je lastnik podjetja izbral za to delo, saj nisva sorodstveno ali kako drugače povezana. Znati oceniti človeka je ena pomembnejših sposobnosti izkušenih, starejših ljudi. Starejši prenašajo na mlajše tudi pomembno praktično znanje. Ker v šoli ni veliko praktičnega pouka, se mladi tako rekoč na delovnem mestu učijo delati. Izkušeni sodelavci so zato tudi mentorji, ki mlajšim z zgledom in delom nudijo pomembno znanje za konkretno delo in življenje.
Nika Lorkovič, Arha, Črnomelj: Naš družinski projektivni biro bosta sčasoma prevzela sinova. Kljub temu pa – v družbenem smislu – medgeneracijsko sodelovanje ocenjujem kot problematično. Današnje razlike med otroci in njihovimi starši – pri tem mislim generacijo svojih otrok in sebe kot starša – so namreč mnogo večje, kot so bile razlike med generacijo otrok in starši v času našega odraščanja. Ker je naša družba naravnana izključno storilnostno, postaja življenje neosebno; celo ustvarjalci so podvrženi kriteriju storilnosti, s tem pa se izgublja sol življenja. Žal je vse manj prostora za strpnost, toleranco, dialog, čustvenost, za človeka kot celoto; vse bolj pa se poudarja mladost in tekmovalnost. Življenje se banalizira in mladi se na žalost podrejajo temu modelu. To pa družbi in človeštvu ne prinaša srečne in niti ne uspešne prihodnosti. Človek ni le računalniška baza podatkov, ampak je kompleksno čustveno bitje. Humanost in klasične vrednote morajo spet dobiti svoje mesto, ponotranjiti jih bi morala tudi mlada generacija. To je osnova za medgeneracijsko sodelovanje, in to je naloga družbe.
Toni Kotar, DOMA-KO, Mirna: Naše podjetje je najbolj znano po sodobnih lateks posteljnih sistemih Optimo, imamo pa še nekaj drugih dejavnosti. Osem nas je zaposlenih, stari pa smo od 30 do 42 let. Že deset let delamo in ustvarjamo skupaj in lahko rečem, da skupaj zorimo. O medgeneracijskem sodelovanju v našem podjetju torej ne morem govoriti. Imam pa izkušnje z začetka moje poslovne poti, ko sva skupaj z očetom enakovredno začela s podjetjem. Kmalu se je moj oče upokojil in nadaljeval sem sam. Vsekakor ocenjujem medgeneracijsko sodelovanje kot bogastvo. Z leti človek pridobi izkušnje in modrost, do katere ne vodi nobena univerza. Spomnim se modrosti moje stare mame, ki je – četudi brez šol – znala zelo modro svetovati. Medgeneracijsko sodelovanje se pri nas odraža tudi v smislu vzgoje in razumevanja. V takem sodelovanju so različne generacije lahko opora druga drugi.
Marjan Seničar, SE – MA, Novo mesto: V našem sicer majhnem kolektivu dela več generacij. Prodajamo avtomobilske dele in materiale za avto servise, avtomehanične in kleparske delavnice in tudi za proizvodnjo. To delo zahteva tako izkušnje, ki jih imamo starejši, kot obvladovanje novih tehnologij in drugih novosti, za kar imajo seveda več posluha mlajši. Za uspešno delo je vedno dobro, da je kolektiv sestavljen iz različnih generacij. Pri nadomeščanju članov, ki se upokojijo, seveda zaposlujemo mlajše; toda ob teoriji, ki jo obvladajo, so dobrodošle tudi izkušnje, ki pa jih iz svoje osebne prakse lahko posredujejo le starejši delavci. Po upokojitvi, ki se naglo približuje, bom moje podjetje predal v roke bodočemu zetu. Zaposlil se je v mojem podjetju in pridobiva vpogled v delovno prakso in vodenje. Sicer pa bom tudi po upokojitvi želel biti na tekočem z vsem v podjetju in tudi s stroko. Pretok znanja in izkušenj med generacijami je nujen – tako se učimo starejši od mlajših in mlajši od starejših.
