Obvezno branje

Tretja razvojna os

Uspeh št. 10

Danes avtocesta, jutri tretja razvojna os, smo zapisali ob odprtju avtocestne povezave Ljubljana–Novo mesto v prejšnji številki Uspeha. Os, ki bo regiji prinesla nove razvojne možnosti, optimizirala poslovanje podjetij in predvsem povečala varnost vseh udeleženih v prometu. Usklajeni interesi o poteku trase tako lokalnih skupnosti kot tudi nosilcev gospodarskega razvoja pa možnosti čim hitrejše izgradnje povečujejo.

Na septembrski seji Upravnega odbora GZDBK je vodja sektorja za investicije na Direkciji Republike Slovenije za ceste Tomaž Willenpart skupaj s sodelavci predstavil stanje projekta južnega dela 3. razvojne osi.

Obstoječe cestno omrežje onemogoča skladen regionalni razvoj

Za glavno cesto, po kateri danes pelje že več kot 10 000 vozil na dan, ima obstoječa glavna cesta G2-105 med Novim mestom in Metliko neustrezne horizontalne in vertikalne elemente. Takšni elementi (serpentine, veliki vzdolžni vzponi in padci) predstavljajo problem prometne varnosti na obstoječi cestni povezavi, hkrati pa onemogočajo rekonstrukcijo za potrebe sodobne glavne ceste. Glede na to, da rekonstrukcija obstoječe ceste ne bi bistveno spremenila neustreznih elementov, je rešitev le umestitev nove trase ceste v prostor, za katero je že bil začet postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta (DPN). Neustrezne karakteristike obstoječe ceste pa še zdaleč niso edini razlogi za gradnjo nove cestne povezave.

Namen nove prometne povezave

1. Zagotoviti medsebojno povezanost središč regionalnega pomena ter navezavo teh regionalnih središč na tranzitno omrežje.
2. Navezava pomembnih lokalnih središč na ustrezne razvojne povezave.
3. Razbremenitev sedanjih prometnic, ki ne omogočajo sodobnega in varnega prometa.
4. Izboljšanje ravni uslug za uporabnike, skrajšanje potovalnih časov in povečanje prometne varnosti v skladu z novimi dognanji stroke.
5. Zagotavljanje skladnosti regionalnega razvoja celotnega območja, kjer poteka.
6. Zagotoviti zmanjšanje negativnih vplivov na okolje.

Južni del v treh odsekih

Celoten odsek trase južnega dela tretje razvojne osi, ki poteka od A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do meje z Republiko Hrvaško (MMP Metlika in MMP Vinica), je z vsemi povezovalnimi cestami deljen na tri odseke. 

Odsek 1 poteka od avtoceste A2 Ljubljana– Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline.

Celotna dolžina odseka 1 vključno z zahodno obvozno cesto okoli Novega mesta in s povezovalno cesto Mačkovec–Cikava, povezovalno cesto Žabja vas in povezovalno cesto Maline–Jugorje je približno 34 100 km. Za te del odseka so v izdelavi državni prostorski načrt, strokovne podlage, prometno ekonomska analiza, presoja vplivov na okolje in dopolnitev okoljskega poročila. Javna razgrnitev je predvidena v začetku leta 2011. Za ta del je sprejem uredbe o DPN predviden v začetku leta 2012.

Predlog rešitve oz. optimizirana različica »vzhodna C« iz študije različic predvideva:

1. novo štiripasovno hitro cesto v 3. razvojni osi od rekonstruiranega priključka NM–Vzhod na avtocesto A2 skozi Novo mesto (Mačkovec) do Cikave in po vzhodni strani mesta do Pogancev, kjer se cesta vzpne mimo Koroške in Vinje vasi ter s predorom pod Gorjanci preide v Belo krajino vzhodno od Malin, kjer je predviden priključek;
2. novo dvopasovno zahodno obvoznico Novega mesta z izvennivojskimi priključki od priključka NM zahod na AC A2 do priključka na 3. razvojno os pri Pogancih;
3. povezovalno cesto Žabja vas;
4. deviacijo ceste Maline–Jugorje.

Odsek 2 poteka od priključka Maline v smeri proti Metliki do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in smeri proti Vinici do priključka Črnomelj jug. 

Odsek 3 poteka od priključka Črnomelj jug do mednarodnega mejnega prehoda Vinica.

Ceste so kakor žile, po katerih se pretaka hrana, smo lahko prebrali v septembrskem uvodniku. Naj bo žila do Bele krajine zgrajena čim prej, da bo v podporo razvoju gospodarstva in bo ustvarjala nove poslovne priložnosti za jutri.

JUŽNI DEL 3. RAZVOJNE OSI, ODSEK 1, V ŠTEVILKAH

Nova hitra cesta

• L = 17 857 m
• 5 izvennivojskih priključkov
• 1 vozlišče (izvennivojski priključek in razcep)
• 53 deviacij regionalnih, lokalnih in dostopnih cest
• 2 mostova (Krka – 190 m, Šajser – 85 m)
• 5 viaduktov (skupna dolžina 1189 m)
• 1 pokrit vkop L= 243 m
• 1 dvocevni predor L = 2181/2143 m
• 17 podvozov
• 11nadvozov
• 20 podpornih in 12 opornih zidov
• 12 zadrževalnih bazenov

Zahodna obvoznica NM

• L = 10 337 m
• 6 izvennivojskih priključkov
• Navezava na obstoječi AC priključek NM zahod
• 45 deviacij regionalnih, lokalnih in dostopnih cest
• 1 most čez Krko L = 508 m
• 2 viadukta (skupna dolžina 693 m)
• 6 podvozov
• 5 nadvozov
• 1 podporni in 2 oporna zidova
• 8 zadrževalnih bazenov

Navezava 3. razvojne osi na mednarodne koridorje

O pomenu južnega dela tretje razvojne osi so spregovorili tudi govorci na okrogli mizi Razvojna os III, ki je septembra potekala v Bihaću v okviru sejma EKOBIS. Svoj pogled na pomen hitre izgradnje osi so predstavili načelnik oddelka za prostorsko planiranje, gradnjo in okoljsko zaščito občine Karlovec Marinko Maradin, predsednik Hrvaške gospodarske zbornice, območne zbornice Karlovec, Zlatko Kuzman in v imenu Direkcije Republike Slovenije za ceste Radovan Nikić. Soglasno so se strinjali, da sta izgradnja južnega dela tretje razvojne osi in njena navezava na mednarodne koridorje izjemno pomembna z vidika povezovanja mednarodnih prometnih tokov in nadaljnjega mednarodnega sodelovanja z mestoma Karlovec in Bihać.

Nazaj