Pogled
Ne kaj, ampak kako
Uspeh št. 11
Pogovor z oblikovalcem Juretom Miklavcem, letošnjim nagrajencem Prešernovega sklada
Zelo mladi ste še in že je tu nagrada Prešernovega sklada za področje, ki je bilo v Sloveniji podhranjeno. Kaj vam pomeni?
Nagrade sem se zelo razveselil in sem nanjo ponosen. Vendar je pravzaprav pomembnejše, kot tudi vi opažate, da je bila s tem nagrajena tudi oblikovalska stroka.
Oblikovanje omogoča prepoznavnost, daje dodano vrednost … Ali je v našem gospodarstvu to že tako razumljeno? Menite, da bo vaša nagrada spodbudila gospodarstvo, da se bo bolj odprlo za industrijsko oblikovanje?
V našem prostoru je sicer kar nekaj primerov dobrega oblikovanja izdelkov, ki so bili nagrajeni tudi z mednarodnimi nagradami. Vendar pa ostaja – po grobi oceni – obseg podjetij, ki vlagajo v oblikovanje, v zadnjih letih enak. Oblikovanje ni ustrezno zastopano v razvojnih in strateških načrtih, zato se teže uveljavlja kot orodje za doseganje uspešnosti. Zavedanje o pomembnosti oblikovanja je preloženo na vodstva podjetij. Vprašanje pa je, ali imajo vodilni dovolj znanja o izkoriščanju in vodenju emocionalnega dela dodane vrednosti. Žal večina podjetij v Sloveniji vlaga v oblikovanje izključno zaradi konkurence, ker so njim konkurenčni izdelki na trgu tudi oblikovani.
Od kod črpate navdih, kako raziskujete, kakšne so vaše prednostne naloge pri ustvarjanju?
Navdih je pravzaprav vsakodnevno življenje. Oblikovalec črpa informacije iz okolice in jih zavedno ali nezavedno vtke v svoje projekte. Oblikovalski proces je sestavljen iz metodologije dela, ki je sistematiziran in je pomoč pri vodenju obsežnejših projektov; načrtovalski del pa je posledica čustvene inteligence, je kreativen. V našem studiu dajemo velik poudarek na jasnost oblikovalskih izhodišč, saj se že v tem delu zakodira smer rešitve. V studiu deluje (vključno z menoj) pet oblikovalcev in po osebnosti smo si namenoma zelo različni, kar je odlično za prevetritev različnih pogledov in pestrost rešitev.
Koliko prostora je v sodobnem oblikovanju za tradicijo, naravo? Kakšno je razmerje med lepoto in uporabnostjo? Koliko je pri industrijskem oblikovanju mode in koliko večnosti oz. umetnosti?
Izdelkov pravzaprav ni mogoče deliti na estetski in funkcionalni del. Če je izdelek dobro zasnovan, sta v rešitvi obe postavki logično prepleteni. Za večni izdelek sta po navadi poleg dobre zasnove potrebna pravo okolje in tudi nekaj sreče.
Sicer pa je razpon različnih oblikovalskih pristopov širok. Lahko izhaja iz tradicije, narave … ali je zelo avtorsko usmerjen. V studiu imamo širši pogled in smo usmerjeni v strateški pristop; to pomeni, da obvladujemo kompleksnejše naloge, delamo vedno v kontekstu strategije in vizije podjetja in smo sposobni delati najrazličnejše projekte.
V eni od izjav ste poudarili humanistično noto v oblikovanju. Kako vi delujete, kako ustvarjate?
V osnovi je oblikovanje usmerjeno v gospodarstvo in je orodje za večjo uspešnost podjetij. Posledici dodane vrednosti sta večja prepoznavnost in večji zaslužek. Vendar pa se oblikovanje pogosto izkorišča predvsem za pospeševanje prodaje; v tem primeru so pozitivni učinki zelo kratkotrajni. V etičnih osnovah našega poklica je zato zadovoljstvo končnega uporabnika izredno pomembna postavka. Okolje oblikujemo in spreminjamo predvsem za boljše življenje ljudi; to zavedanje pa je treba razširiti tudi na varovanje okolja, saj so se človeške dejavnosti tako razširile, da ti procesi že prekomerno obremenjujejo okolje.
Kako ste začeli svojo ustvarjalno kariero?
Z oblikovanjem sem se srečal na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Prvi uspešen projekt v času študija je bil set nožev za sir, ki sem ga oblikoval pri prof. Pezdircu. Nože je izdeloval moj oče in tržili so se celo desetletje. Pomemben del moje izobrazbe pa je bila tudi srednja strojna šola, v kateri sem pridobil znanje o tehnologijah in materialih. Lahko rečem, da je oblikovanje moje življenjsko prepričanje, hkrati pa moj poklic in hobi.
Za koga poleg Alpine še ustvarjate, kdo vas poišče?
Poleg našega pomembnega partnerja Alpine smo v zadnjem času precej zaposleni z oblikovanjem različnih svetilk za Intra lighting, oblikovali smo kar nekaj novega pohištva, elektronskih aparatov, mobilno informacijsko točko, nekaj notranjih prostorov … Dnevno se ukvarjamo z najrazličnejšimi vizualnimi komunikacijami in zasnovami različnih blagovnih znamk.
Kaj bi si še želeli delati?
Pravzaprav ni področja, ki se ga ne bi lotili. Predvsem je bolj pomembno vprašanje kako, ne kaj. Torej bolj je bistven interes za jasno strategijo, izhodišča, vizijo, pogum, razvijanje lastne blagovne znamke in želja po končnih izdelkih. Če tega podjetje še nima, ima pa jasno željo in namen, z njimi skupaj razvijemo pristop.
Kaj vas je pri vašem delu najbolj razžalostilo, razočaralo?
Najbolj nas potrejo neizkoriščene priložnosti in neambiciozni pristopi. Za svoje projekte garamo od jutra do večera in tudi na naročnikovi strani iščemo podobno predanost.
Kaj vas pri vašem ustvarjanju najbolj navdušuje?
Pestrost naročnikov in težav, s katerimi se srečujemo.
Kakšni so vaši načrti?
Ta trenutek se osredotočamo na končanje gradnje našega studia. V bližnji prihodnosti bomo skušali izpeljati tudi kakšen eksperiment. Torej projekt, ki ga bomo razvili do določene stopnje in nato iskali partnerje za podporo in uresničitev.
