V središču
Industrijsko oblikovanje
Uspeh št. 11
ROI. Ekonomistom dobro znane nenaključno postavljene črke. Gonilo razvoja, motivacijski element podjetij, razlog za pogodbeno nagrado menedžerju. Ponavadi je v bilanci poleg številke, ki je dejanski rezultat našega podjetja. Pove, koliko smo vložili in koliko smo dobili povrnjenega na osnovi naše dejavnosti. Suhoparen, pa vendar zelo pomemben podatek.
Pomembno je torej ustvarjati razliko med kupljenim in prodanim. Kako in s čim doseči največji učinek? Recept je preprost in enostaven, vendar je malo tistih, ki ga uporabljajo. Dodana vrednost. Ta je tista bistvena začimba, s katero izdelek spravimo na trg in prodamo za več kot drugi. Ker so uporabniki (potrošniki) ocenili, da sta zaradi nje naš izdelek ali storitev vredna več, da so zanju pripravljeni več plačati, ju večkrat kupiti, se med množico konkurenčnih izdelkov odločiti prav zanju.
Živimo v času, ko nihče več ne zna v celoti izdelati niti osnovnih stvari, ki jih uporabljamo v vsakdanjiku. Ali zna kdo popolnoma sam izdelati žlico? Izkopati rudo, jo spremeniti v kovino in na koncu še oblikovati?
Danes menedžerji vodijo, obrtniki izdelujejo, prodajalci prodajajo. V tem procesu, procesu izdelave po malih delčkih, so inovatorji, izumitelji, oblikovalci in snovalci ključni faktorji pri dodajanju novih vrednosti izdelku ali storitvi.
Na kakšen način podjetja prihajajo do dodanih vrednosti? Uporabnik s svojim vedenjem sporoča, da je čas za nekaj novega. Korak pred njim so industrijski oblikovalci.
Beseda oblikovanje je zelo izkoriščana. Oblikovalci smo pravzaprav vsi; neoblikovati sploh ne moremo; ko napišemo elektronsko sporočilo, si zavežemo kravato ali nadenemo nakit. Od obrtnika, ki izdeluje mizo, do peka, ki bo malce drugače zarezal črto v hlebec in naprej do profesionalnega oblikovalca, ki ima znanja, orodja in izkušnje, da bo pripravil novo linijo kopalne kadi, oblikoval prodajni katalog podjetja ali pa zasnoval popolnoma novo črkovno vrsto oziroma tipografijo novega časopisa. Spletni mediji so izumili še nove poklice med oblikovalci – spletni oblikovalec, oblikovalec informacij (velike količine informacij vam poda na urejen in uporabniku prirejen način) …
Kje je meja med oblikovanjem kar tako in tistim, ki zares prinaša dodano vrednost? Oblikovalka Pattie Moore meni: »Dobro oblikovanje je kot pornografija; ne moremo ga točno definirati, vendar ga prepoznamo, ko je pred nami.« Dobro oblikovanje torej prepoznamo, ko naša uporabniška izkušnja preseže pričakovanja. Podjetja, ki se zavedajo tega, vlagajo v razvoj kadrov, raziskovanje materialov, testiranje trga, iskanje priložnosti in zaznavanje novih trendov. Količina »oblikovalskega« v izdelku je odvisna od uporabnika in naročnika. Skrajne vrednosti pa so uporabni predmeti (brez dodane vrednosti) in na drugi strani popolnoma neuporabni, ki so namen samo obliki. Ni pravega navodila, koliko več oblikovalskega mora imeti vaš izdelek, da se bo bolje prodajal oziroma vam prinesel več dodane vrednosti, izražene v denarju. Tržne raziskave so dober pokazatelj priložnosti, mala podjetja pa lahko najdejo odličen vir informacij pri svoji konkurenci. Podjetja, tržni vodje na osnovi izkušenj iz preteklosti z novimi izdelki tudi namenoma tvegajo, saj vedo, da prvi pobere največ dodane vrednosti.
Nekatera slovenska podjetja se zavedajo pomembnosti oblikovanja kot bistvenega dela dodane vrednosti njihovih izdelkov. Oblikovanje je tam enakovreden deležnik dodane vrednosti njihovega izdelka.
Slovenci imamo veliko dobrih oblikovalcev. So mednarodno priznani in so se dokazali zunaj naše države z deli, ki presegajo oblikovalske standarde doma in v tujini. Podjetja, ki sodelujejo z njimi, so z rezultati zelo zadovoljna.
Veliki torej vedo, koga kje najeti in kako se lotiti oblikovanja. Žal ravno pri srednjih in manjših podjetjih iz zavedanja potrebe še ni prišlo do iskanja tovrstnih strokovnjakov. Držijo se pravila, da se neoblikovati ne da. Čas in konkurenca bosta naredila svoje – podjetja bodo spoznala, kje leži največji del dodane vrednosti njihovih izdelkov. Poskrbeti bodo morali, da prej kot konkurenca.
ANDREJ BAJUK, TEM ČATEŽ, D. D.: Za TEM Čatež lahko rečemo, da je zgodba o dizajnu. V podjetju smo se leta 1996 z novim vodstvom odločili za novo strategijo poslovanja, v katerem smo se najprej osredotočili na proizvodnjo izdelkov lastne blagovne znamke (inštalacijska stikala in vtičnice). Ključna odločitev je bila sprememba v prodajni filozofiji, po kateri je izdelke treba obravnavati celovito. To pomeni, da niso pomembne le tehnične karakteristike, ampak tudi izgled in učinkovit način prodaje. V skupino se je vključil tudi industrijski oblikovalec Borut Dvornik. Preobrat smo dosegli z novo celostno podobo, oblikovali smo kataloge in posebno prodajno mesto ter uvedli novo cenovno politiko. Zelo velik poudarek smo dali tudi prodajnim predstavnikom. S temi koraki smo svoja stikala močno diferencirali od konkurence, podjetje pa si je pri kupcih močno dvignilo ugled. Če ne upoštevamo izredne energije, ki so jo vsi vpleteni vložili v oživitev podjetja, vložki v spremembe sploh niso bili zelo veliki. Takrat smo uporabili samo obstoječe stvari, kar smo dodali, so bili dizajn in nekaj promocijskih orodij.
Ko so se v nekaj strpnih letih ustvarili pogoji za potrebne nove finančne investicije, smo začeli razmišljati o novih izdelkih. Na razvoj smo se dobro pripravili. Zelo natančno smo preučili potrebe in preference ljudi, ki odločajo o nakupu stikal. Na podlagi natančne analize tržnih gibanj smo se odločili za razvoj modularnih stikal, ki dajejo v primerjavi s klasičnim sistemom bistveno večje možnosti. Posebna pozornost je bila poleg tehničnim rešitvam namenjena tudi obliki novih stikal. Leta 2003 je nastala linija stikal Modul, pri čemer je TEM dobil nove možnosti, s katerimi uspešno širimo svojo prodajno mrežo doma in v tujini. Z dobro oblikovanimi stikali in s skrbno pripravljenim nastopom na trgu nismo dobili samo novega tržnega prostora za Modul, ampak se zaradi boljše podobe podjetja povečuje tudi prodaja stikal nižjega cenovnega razreda. Dodana vrednost na zaposlenega stalno raste.
Uspeh, ki ga dosegamo pri kupcih, se ne kaže le prek večje donosnosti, ampak ima pomemben vpliv tudi na klimo znotraj podjetja. Zaposleni so ponosni na razvoj in stalne pozitivne spremembe. Odnosi so postali bolj sproščeni, ljudje raje in bolje delajo, manj je napak, sproščeni odnosi blagodejno vplivajo na ustvarjalnost ključnih ljudi, kar spet vodi v pozitivno spiralo ambicioznega razvoja podjetja. TEM odlikujejo celovitost ponudbe, sodobne tehnologije in zavestna uporaba dizajna.
DAMIR DOMINIČ, ADRIA MOBIL, D. O. O., NOVO MESTO: V Adrii Mobil je razvoj ena temeljnih dejavnosti, ki jo razvijamo in negujemo že več kot 45 let in brez katere si težko predstavljamo današnje ali minule uspehe podjetja. Glavni cilji razvojne dejavnosti so doseganje zahtevane kakovosti izdelkov (spremljamo jo vsak dan za vse produktne vrste in izvedbe) ter odličnost dizajna in funkcionalnost izdelka, ki v močno konkurenčnem okolju predstavljajo ključne prodajne prednosti blagovne znamke Adria.
Adriina razvojna strategija predstavlja nenehno evolucijo izdelkov, saj svoj izbor izdelkov nenehno nadgrajujemo bodisi s popolnoma prenovljenimi izdelki bodisi s tehnološkimi in/ali funkcionalnimi prenovami posameznih komponent. Odličnost dizajna, ki ne pomeni le novega videza, temveč – kot že rečeno – tudi izboljšano kakovost ter funkcionalnost, je botrovala tudi Adriinemu uspehu v obdobju gospodarske krize. V tem obdobju smo namreč obseg vlaganj v razvojne dejavnosti povečali tako v odstotku kot tudi v absolutnem znesku; v letu 2010 je tako obseg vlaganj v razvojno dejavnost znašal skoraj 3,9 milijona evrov, kar predstavlja več kot 35-odstotno zvišanje v primerjavi s prejšnjim letom.
Z razvojem in oblikovanjem novih izdelkov v Adrii stremimo k ustvarjanju koncepta sodobne estetike, ki se odraža predvsem skozi skladnost zunanjega dizajna s sodobnim, udobnim okoljem notranjosti počitniške prikolice, avtodoma ali mobilne stanovanjske hišice, pri čemer imajo pomembno vlogo izbira barv, materialov, osvetlitve ter prostorsko inovativne tlorisne rešitve.
Največ pozornosti v sezoni 2011 je bil deležen nov integriran avtodom Sonic, ki ga je Adria Mobil predstavila ob svojem 45-letnem jubileju. Razvojno in tehnološko najzahtevnejši tip avtodoma zaznamuje sodobna, dinamično oblikovana zunanjost, ki jo dopolnjujejo številni inovativni sklopi v notranjosti vozila, kot so ambientalna osvetlitev, elipsasta oblika tuš kabine, prilagodljivost sedežnega dela …
RADOŠ KUŽNIK, KOLPA, D. D., METLIKA: Kolpa, d. d., večino svojih proizvodov proda v tujini (pribl. 80 %), in zato moramo biti v nenehnem razvojnem trendu izdelkov tako po izboru materialov kot na področju oblikovanja. Ta je v zadnjih 15-ih letih zelo napredoval in temu smo se prilagodili, tako da sta oblika in podoba izdelkov v našem podjetju na zelo visokem mestu pri razvoju izdelka. Dodano vrednost lahko prinesejo kakovost, uporabnost in oblika izdelka. Vedno se iščejo nove poti, zato je treba biti nenehno pozoren na trende v svetu. Da temu slediš, se je treba vključevati v mednarodne procese, biti prisoten na sejmih po svetu in se udeleževati raznih mednarodnih strokovnih konferenc na to tematiko.
V Sloveniji je resno industrijsko oblikovanje še vedno v zaostanku za ostalim svetom. Razlogi tičijo v premajhnem sodelovanju med oblikovalci in proizvajalci izdelkov. To pa izhaja še iz časov, ko se je dalo prodati skoraj vse, če je le bilo kolikor toliko dobro narejeno. Je pa še ena zelo velika ovira, ki izhaja iz časov, ko se je izvajala privatizacija in se še vedno, ko za te stvari ni bilo posluha zaradi omejitve sredstev, ki bi jih bilo treba prenesti v industrijsko oblikovanje, a se ga ni. Jasno, resna podjetja so prepoznala učinek dobrega oblikovanja in vedo, da je z njim možno odskočiti iz povprečja. Se ga pa določena podjetja bojijo, ker se ne znajo postaviti proti oblikovalcem, ki se ne morejo izoblikovati za določeno področje, na katerem bi bili specialisti in so večinoma oblikovalci za vse in nič.
V prihodnosti se bodo morali specializirati za določeno področje oblikovanja, kajti brez tega bo tako, kot je sedaj, ko oblikovalci oblikujejo vse, kar jim kdo ponudi. Treba bo iti po izkušnje ven, iz Slovenije, in priti nazaj zelo obogaten z njimi. Slovenija ima sicer kar nekaj oblikovalcev, ki so se našli na mednarodnih trgih, vendar jih bo treba več za močnejši preboj naše industrije. Imamo tudi dobre primere (Gorenje) s tujimi oblikovalci, ki so specialisti na svojem področju in orjejo ledino pri nas.
Najpomembnejši oblikovalski dosežki Kolpe
Vsak globok izdih posameznika, ki izraža sproščenost, zadovoljstvo in užitek ob uporabi Kolpinih izdelkov, je pohvala sama z ase. Še bolj pa v podjetju cenijo tista priznanja, ki mu jih podelijo poznavalci – na osnovi strokovne presoje. V zadnjih letih je Kolpa naredila velik korak v razvoju in oblikovanju kopalniškega programa ter si s tem prislužila številne nagrade, kot so: zlata plaketa revije Naš dom 2004 za oblikovalski tim podjetja Kolpa v programu Kolpa san, priznanje za dobro zasnovo na BIO 2006 za kolekcijo U (You), nagrada Top ten – deset najboljših na Ljubljanskem pohištvenem sejmu 2007 za kopalno kad Tristan in več mednarodnih priznanj za različne sejemske predstavitve. Najpomembnejši nagradi z oblikovalskega področja pa sta Eureka in Red Dot v letih 2007 in 2010.
