Posvet
Okrogla miza o predlogu zakona o malem delu
Uspeh št. 11
Predlog Zakona o malem delu in Zakon o urejanju trga dela sta bila temi okrogle mize, ki jo je pripravila Sekcija za razvoj človeških virov pri GZDBK v sodelovanju z Društvom za kadrovsko dejavnost Dolenjske in Bele krajine (DKD DBK) ter Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve.
V zelo plodnem dialogu so se soočili minister Ivan Svetlik, namestnik generalne direktorice Direktorata za zaposlovanje in trg dela Zoran Kotolenko, predsednik Društva novomeških študentov Franci Judež, Majda Marolt iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, predsednica Sekcije za ravnanje s človeškimi viri pri GZDBK Marta Strmec, predsednica Sekcije seniorjev pri GZDBK Metka Wachter in direktor novomeške območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Franc Smerdu. Okroglo mizo je povezovala predsednica DKD DBK Judita Ledić.
Uvodoma je minister predstavil predlog zakona o malem delu, pri čemer je poudaril, da želi ministrstvo s predlaganim zakonom povečati varnost določenih oblik dela. To sta študentsko delo in pogodbeno delo. Poleg tega je namen predlaganega zakona zmanjšati odstotek dela na črno in tudi tovrstno delo umestiti v okvire urejenih delovnih razmerij. »Dejansko gre za povečano varnost omenjenih oblik dela in paradoksalno je, da predlogu zakona nasprotujejo ravno tisti, ki danes delo opravljajo manj varno, kot bi to uredil zakon,« je poudaril minister ter dodal: »Delodajalci pa v večini predlog zakona sprejemajo.« To je potrdila Marta Strmec, ki pravi, da delodajalci potrebujejo prožne in kompetentne kadre.
Franci Judež je izrazil skrb, da bodo z novimi pogoji ob sredstva za študij predvsem socialno bolj ogroženi študentje ter da bodo študentske organizacije prejele manj sredstev, s tem pa so lahko ogroženi številni projekti, ki jih izvajajo.
Metka Wachter je povedala, da med upokojenci in študenti ne vidi konkurence, temveč sožitje, v katerem mladi prinašajo mladost, starejši pa izkušnje, in s tem podprla predlagani zakon.
Da zakon ni pisan le za študentsko populacijo in upokojence, je izpostavil Franc Smerdu. Zajema tudi brezposelne in je postavil normative za čas trajanja in plačila ter tako izenačil te skupine. Ta oblika zaposlitve omogoča pripravo na dolgotrajnejšo zaposlitev in konkurenčnejše vključevanje brezposelnih v zaposlitev.
Stališča Zveze svobodnih sindikatov je predstavila Majda Marolt, ki je poudarila, da predlaganemu zakonu nasprotujejo, ker zagovarjajo, da je treba delavcu zagotoviti stabilna delovna mesta.
V drugem delu srečanja je Zoran Kotolenko predstavil Zakon o urejanju trga dela. Namen zakona je s hitrejšim ukrepanjem države na trgu dela povečati varnost iskalcev zaposlitve, zlasti brezposelnih oseb in oseb, katerih zaposlitev je ogrožena.
V zaključku je Franci Bratkovič poudaril, da je danes svet izrazito dinamičen, pri čemer s pristopi in z načini dela iz preteklosti ne moremo biti več konkurenčni. Zato podpira predlagani zakon o malem delu. Bojazen, da bi delodajalci izkoriščali nove oblike dela v neprave namene, je povsem odveč ob dejstvu, da bi z novimi oblikami dela veliko laže zaposlovali predvsem v času večjih impulzov na trgu, kjer morajo hitro odreagirati. Zaključil je z mislijo: »Vsak naj dela tisto, za kar je poklican, gospodarstvo naj gospodari, vlada naj vlada, študenti naj študirajo.«
