Posvet
3. razvojna os – razvojni projekt desetletja
Uspeh št. 11
3. in 3.a razvojna os je bila tema 4. strokovnega posveta z naslovom Strategija priprave in izgradnje v jugovzhodni Sloveniji, ki ga je 4. marca na Otočcu v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Dolenjske in Bele krajine (GZDBK) organiziralo Društvo za ceste jugovzhodne Slovenije. Strokovni posvet je osvetlil pomen in potrebe po izgradnji 3. in 3.a razvojne osi, tudi v mednarodnem vidiku. Prikazal je stanje postopkov državnih prostorskih načrtov (DPN) in priprav tehnične dokumentacije. Predstavljeni so bili najnovejši izsledki upravičenosti gradnje ter možnosti uresničitve projektov s pomočjo javno-zasebnega partnerstva.
Posvet je potekal skupaj z javno razgrnitvijo odseka od Novega mesta do Malin, ki traja od 3. marca do 4. aprila 2011. Zainteresirani si lahko razgrnjeno gradivo ogledajo na občinah Novo mesto, Metlika in Semič, na Direktoratu za prostor ter na Direkciji RS za ceste, poleg tega je dostopno tudi na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor. V času javnih razgrnitev so predvidene tudi javne obravnave, in sicer 16. marca v Novem mestu in 18. marca v Semiču in Metliki.
V uvodnem nagovoru je zbrane pozdravil minister za promet Patrick Vlačič, ki je povedal, da je prostorsko umeščanje trase 3. razvojne osi v njenem južnem delu najmanj konfliktno. Bolj je težavno umeščanje njenega severnega, najbolj pa njenega srednjega dela, kjer se ukvarjajo z različnimi željami o poteku omenjene ceste. Demokratični postopek umeščanja v prostor je pomemben in hkrati konflikten; minister je priporočil, naj se upoštevajo le ključne pripombe. Nobenega dvoma ni, kako zelo je pomemben dolenjski krak za gospodarstvo, povezave in ljudi. Minister je izrazil željo, da naj bodo pripombe, ki bodo podane v postopku, takšne, da jih bo ministrstvo lahko upoštevalo tako, da ne bodo zadrževale sprejemanja državnega prostorskega načrta. Poudaril je še, da je zelo optimističen glede južnega dela 3. razvojne osi, vendar pa bo potrebno posodobiti načine financiranja, kjer je izpostavil javno-zasebna partnerstva. Za to obstaja zanimanje, razliko, da bo projekt vzdržen, pa bo morala pokriti država s tako imenovanimi senčnimi cestninami.
Tomaž Willenpart iz Direkcije Republike Slovenije za ceste je v svojem referatu predstavil srednji in južni del 3. razvojne osi in poudaril, da je njihov cilj sprejetje državnega prostorskega načrta v začetku leta 2012. Srednji del razvojne osi je ključni problem, ker ni konsenza o poteku trase. Narejena je bila optimizacija treh predlaganih variant, ki je bila vrnjena komisiji za pregled investicijske dokumentacije na Ministrstvu za promet.
Radovan Nikić iz podjetja Acer Novo mesto, d. o. o., kjer so pripravljali dokumentacijo za južni del 3. razvojne osi in 3.a razvojno os, je povedal, da se je pokazalo, da je tako pomemben infrastrukturni objekt mogoče umestiti le na osnovi utemeljenih strokovnih rešitev ter ob sprotnem vključevanju in upoštevanju lokalnih skupnosti in nosilcev urejanja prostora ter širše javnosti.
Posveta se je udeležil tudi predsednik Hrvaške gospodarske zbornice, Županijske zbornice Karlovec Zlatko Kuzman, ki je izrazil zanimanje za povezovanje med Slovenijo, Hrvaško in Bosno in Hercegovino. Poudaril je sinergijski učinek razvoja prometa in gospodarstva na regionalni ravni, ki se bo uresničil z usmerjanjem na razvoj infrastrukturnih zmogljivosti v skladu s prepoznanimi tokovi blaga in storitev. Z geoprometnega položaja omenjenih treh držav obstajajo odlične predispozicije za pritegnitev mednarodnih tranzitnih tokov in razvoj logistične industrije.
Irena Anica Oven iz Direktorata za prostor na Ministrstvu za okolje in prostor je pojasnila postopke priprav državnih prostorskih načrtov, kamor sodi tudi umestitev 3. razvojne osi. V prometnem smislu je umeščanje 3. razvojne osi razdeljeno na tri glavne odseke: severni, srednji in južni. Zaradi velike dolžine celotne trase, velikega števila občin, skozi katere poteka trasa, ter različne stopnje sprejemljivosti predlaganih variant na posameznih odsekih, ki pogojujejo različen obseg optimizacij, so bili posamezni odseki razdeljeni na pododseke.
V nadaljevanju je Andrej Jan iz podjetja PNZ svetovanje projektiranje, d. o. o., predstavil idejni projekt rešitve državne ceste 3. razvojne osi od avtoceste A2 (novomeški obroč) do priključka Maline. Irena Zore Willenpart iz Direkcije RS za ceste na Ministrstvu za promet pa je poročala o stanju državne cestne infrastrukture in načrtovanih ukrepih na 3.a razvojni osi.
Ekonomiko gradnje srednjega in južnega dela 3. razvojne osi je predstavil Tomaž Košič iz podjetja DDC svetovanje inženiring, d. o. o. S postopkom priprave državnega prostorskega načrta je na Ministrstvu za okolje in prostor hkrati tekla študija celovitega razvoja območja 3. razvojne osi, v kateri so bili podani prvi rezultati ekonomske upravičenosti in tudi nakazane možnosti financiranja tega projekta. Vrednost investicije na delu, za katerega je že pripravljen idejni projekt (od avtoceste A2 – novomeški obroč – do priključka Maline), je večja, kot je bilo sprva ocenjeno. Zaradi podrobnejše umestitve v prostor in zaradi spremembe 2-pasovne ceste v 4-pasovno je sedaj ocenjena na prek 600 milijonov EUR. Na začetku je študija celovitega razvoja območja 3. razvojne osi pokazala, da je investicijski strošek celotnega projekta približno 1,2 milijarde EUR. Podrobnejša obdelava v študijah variant je podala že vrednosti projekta v celoti približno 2,2 milijardi EUR. Zadnje stanje pa kaže, da je glede na pripravljene idejne projekte v severnem in južnem delu 3. razvojne osi strošek 90 km predlagane trase, kar je približno polovica, že 1,8 milijarde EUR.
Možnost javno-zasebnega partnerstva kot alternative pri uresničitvi javnih infrastrukturnih projektov, ki jo je v uvodnem nagovoru navedel že minister Patrick Vlačič, je v praksi predstavil Boštjan Ferk iz Inštituta za javno-zasebno partnerstvo.
Posvet je sklenila okrogla miza z naslovom Možne poti za uresničitev projekta izgradnje južnega dela tretje razvojne osi, kjer so gostje, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Peter Gašperšič, podsekretar Direktorata za ceste na Ministrstvu za promet Drago Bregar, direktor Direkcije Republike Slovenije za ceste Gregor Ficko, župan Mestne občine Novo mesto Alojzij Muhič, direktor Kolpe, d. d., Mirjan Kulovec in izredni profesor na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor Jan Žan Oplotnik, z moderatorjem Slobodanom Jovićem razpravljali o pomembnosti izgradnje 3. in 3.a razvojne osi kljub neustrezni oceni ekonomske upravičenosti posameznih odsekov.
