Pogled
Podlaga kakršne koli odličnosti je široka razgledanost
Uspeh št. 12
Janez Penca, nekoč vrhunski atlet in priljubljen profesor, se je po upokojitvi še bolj posvetil prevajanju ter reviji Vrhunski dosežek, ki jo izdaja že šestnajsto leto. Odmevni so tudi njegovi članki. Knjige, ki jih prevaja zadnje čase, govorijo o morali in etiki.
»O dobrem in slabem, o tem, kaj je prav in kaj ne, bi se morali nenehno pogovarjati; to so teme, ki jih reciklirajo vse dobe. Danes manj kot nekoč, kar je slabo. V preteklosti so bila ta vprašanja na dnevnem redu v družini, šoli, cerkvi, pri športu … Danes se družina zanaša na šolo, šola na družino itd. Na poljuden in duhovit način se jih je lotil profesor filozofije in etike na kalifornijski univerzi Pepperdine Russell W. Gough v knjigi Značaj je vse – za etično odličnost v športu, ki sem jo prevedel leta 2003.« Knjiga prinaša bisere modrosti, orise situacij, izkušenj in vpogledov, kako postati boljši. Namenjena je vsem, ki imajo opravka s človeško snovjo, ne le športnikom. Govori tudi o prvinah odličnosti. Pri tem pa, kot preberemo v knjigi, ni vprašanje, ali naj igram na zmago, temveč kako naj igram za zmago. Sicer pa je zmaga samo ena plat medalje. Druga je poraz. Brez poraženca ne bi bilo zmagovalca. Pomembno je samo, da znamo zmagovati trezno in izgubljati prisebno.
Janez Penca meni, da je glavna sprevrženost današnjega časa neoliberalno prepričanje, da je morala del prava; veljati bi moralo obratno – pravo bi moralo biti del veliko širšega polja morale. »Zakone moramo spoštovati, zato da shajamo drug z drugim. Živeti v skladu z njimi ni nobena zasluga; je samo normalno. Zahtevneje in tudi privlačneje je živeti in delovati v skladu z merili odličnosti. Tu nam lahko pomaga antična etika kreposti. Aristotel je dejal, da odličnost ni enkratno dejanje, temveč navada. V antiki je krepost pomenila lastnost, po kateri se odlikuje določena vrsta. Krepost leva je, da je močan, krepost očesa je, da dobro vidi … Naše kreposti so torej naše krepke plati, vrline, po katerih se lahko kot ljudje odlikujemo. Če je človek trajno zvest krepostim in jih ves čas izpopolnjuje, doseže, da odličnost postane navada. Okvir človekovih pravic in dolžnosti je zamejen, končen, pri krepostih oz. vrlinah pa ni izpolnjenja, tu meje ni, lahko jih namreč razvijamo v vratolomne višine. To pač je izziv za pravega človeka!«
Opozarja, da podlaga odličnosti v poslovnem svetu ni samo visoka tehnologija, ampak tudi veščina v tkanju medčloveških odnosov. »Znanje brez značaja je v najboljšem primeru neuporabno, v najslabšem pa pogubno. Dokaza za to sta doping v športu in jedrsko orožje: gledano s hladnimi očmi znanosti gre za primera vrhunskih znanstvenih dosežkov kemije in fizike. Ta pogled prevlada, če znanosti ne ogreje dober značaj, katerega podlaga so kreposti.«
Janez Penca ta čas prevaja knjigo z jasnim podnaslovom Zakaj je enakost boljša za vse. Ustvarjanje pravega podnebja za večjo enakost je pomemben del odličnosti družbe. Ljudje moramo biti občutljivi drug za drugega in država mora skrbeti za čim manjšo razslojenost družbe. »Analize kažejo, da je denar pomemben toliko časa, dokler ljudje nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. Pozneje bogastvo in sreča ne hodita več z roko v roki. Bogastvo narašča, sreča pa ostaja bolj ali manj nespremenjena; posameznikovo srečo povečajo samo še dobri medčloveški odnosi, občutek, da ga drugi spoštujejo, upoštevajo in potrebujejo. Ljudje, ki so izgubili službo, ki so revni, ki so na robu družbe, trpijo predvsem zato, ker je ranjeno njihovo samospoštovanje. Skandinavske dežele omogočajo več enakosti, s tem pa tudi več sreče, ki je jamstvo za duševno in telesno zdravje ter vsestransko uspešnost. Švedi pravijo: 'Skrivnost naše uspešnosti je, da se nihče ne počuti večvrednega od svojega soseda.'«
Pohlep je v razvitem svetu zbrisal neštete tovarne z delavci vred, na drugem koncu planeta pa ustvaril »znojilnice« z novodobnimi sužnji. Zgovoren primer take politike je podjetje Nike, ki je v ZDA ukinilo proizvodnjo, izdelke, ki jih trži, pa izdelujejo delavci v tovarnah na Kitajskem. Primer, ki temelji na povsem drugačnih vrednotah, pa imamo kar pred domačim pragom, pravi Janez Penca: »Tovarna zdravil Krka poleg tega, da zgledno skrbi za svoje delavce, podpira kulturo, šport, podpira dobrodelnost … Lahko bi rekli, da je Nike mehanizem, medtem ko je Krka organizem.« Navede tudi ilustrativen primer Nobelovih nagrajencev za ekonomijo. Nekateri so nagrado prejeli za razvijanje špekulativnih modelov na finančnih trgih, kar je daleč od Nobelove namere nagrajevati dosežke, ki koristijo človeštvu. »Ekonomija ni podobna fiziki, kot so razmišljali tisti, ki so se vanjo preselili iz matematičnih ved ali fizike. Bolj je podobna biologiji, saj se v njej dogajajo hitre, nepričakovane mutacije.« Finančni zlom jeseni 2008 je tak primer: »Finančni zlom bank, ki so za predsednike uprav novačile ugledne doktorje matematike, je pokazal, da veliko matematike ne more nadomestiti malo zdrave pameti. Morda pa je čas, da banke postanejo spet dolgočasne in začnejo za direktorje nastavljati profesorje zgodovine?«
Te dni je izšel njegov prevod knjige Hipoteza o sreči, ki ima zanimiv podnaslov Antična modrost in filozofija na preskusu pri moderni znanosti. V časniku The Guardian Weekly je James Flint o knjigi dejal: »Mislim, da še nisem prebral knjige, ki bi s tako jasno preprostostjo in hkrati tako smiselno razgrnila današnjo izkušnjo biti človek v socialnem, kulturnem in osebnem kontekstu.«
Podlaga vsakršne odličnosti je široka razgledanost, poudarja Penca: »Temelj razgledanosti je razvita bralna kultura. Bojim se, da naši politiki ne berejo dovolj, in zato ne poznajo najnovejših tokov lastne vede. A kako tudi bi, ko hitijo odpirat poštne predale …« Janez Penca ob tem doda bodico, ki so jo Angleži namenili vodji liberalnih demokratov Nicku Cleggu, sicer pa je univerzalno uporabna: »Pri njem mi nista všeč dve stvari: njegov obraz.«
