V središču
Odličnost posameznika
Uspeh št. 12
Neznani avtor je nekoč dejal, da odličnost lahko dosežemo, če ljubimo bolj, kot drugi menijo, da je modro, tvegamo več, kot drugi menijo, da je varno, sanjamo več, kot drugi menijo, da je praktično, in pričakujemo več, kot drugi menijo, da je možno.
Odličnost je posebna lastnost, značilnost tistega, kar šteje kot odlično, tudi človeka. Z lastnostjo mislimo na tisto, kar se kaže pri človeku ter je razmeroma trajno zlasti v razmerju do drugih ljudi in okolja glede na kako normo; z značilnostjo mislimo na tisto, kar človeka določa tako, da ga je mogoče razpoznati, ločiti od drugih ljudi.
Za doseganje odličnosti pri delu moraš imeti svoje delo rad. Strast je ključna razlika pri tem ali si v svojem delu dober ali si odličen, saj tistega, kar delaš rad, ne občutiš kot težko delo.
Odličnost potrebuje disciplino. Tudi velika nadarjenost lahko sčasoma propade, če ni vloženega truda in dela. Samodisciplina je stvar učenja, treninga, da naredimo tisto, kar je potrebno za doseg odličnih rezultatov. Da postaneš odličen podjetnik, umetnik, športnik ali starš, je potrebno nameniti čas, osredotočenost in energijo temu, da izuriš svoje veščine in darove.
Odličnost zahteva cilje in doslednost na poti k ciljem. Zahteva potrpljenje in vztrajnost. Vsaka pot k zastavljenim ciljem potrebuje svoj čas. Prevečkrat želimo, da se stvari zgodijo hitro, in ker odličnost vzame čas, nas večina prej obupa. Velikokrat posadimo seme odličnosti v svojih mislih in upamo, da bomo rezultate videli čez noč, a tako ne gre.
Kje je razlika med uspehom in odličnostjo?
Uspeh prepogosto merimo v primerjavi z drugimi. Pri odličnosti gre na drugi strani za polno izkoriščanje vseh lastnih zmogljivosti, talentov in darov ter zmožnost delovanja na višku svojega potenciala – našega največjega osebnega delovanja.
Živimo v svetu, ki se rad osredotoča na uspeh in še raje primerja. Vendar se moramo za doseganje svojih zmožnosti bolj posvečati odličnosti in manj uspehu ter se zavedati, da smo, bolj kot drugi, sami sebi največji tekmec. Doseganje osebne odličnosti je podobno športnemu treningu. Več vadiš, boljši postajaš.
Osredotočenost na osebno odličnost je bila odločilna prednost legende golfa Jacka Niklausa. Njegova skrivnost je bila v tem, da je igral igrišče, ne turnirja. Preprosto se je osredotočil na to, da je odigral svojo najboljšo igro. Medtem ko so ostali igralci tekmovali proti Jacku, je on tekmoval z igriščem in s sabo.
Enako lahko rečemo za Applov pristop z iPodom, iPhonom in iPadom. Ko so ustvarjali te izdelke, se niso osredotočali na konkurenco. Namesto tega so svojo pozornost posvetili temu, da so naredili najboljši izdelek po svojih močeh. Rezultat je bil, da so, namesto da bi se primerjali z drugi, oni postali merilo drugim.
Nemalo zgledov odličnosti imamo tudi doma. Olimpionik Leon Štukelj je bil do samega sebe na vseh področjih izredno strog, predan svojemu delu in svoji poklicanosti. Za težko osvojene medalje je dajal vtis, kot da to ni nič posebnega in da jo lahko dobi prav vsak.
Kot posamezniki in kot skupnost imamo izbiro. Lahko se osredotočimo na osebni uspeh in celo življenje opazujemo, kaj in kako dela konkurenca. Ali pa lahko gledamo naprej proti viziji veličine, ki jo imamo zase in za skupnost. Na konkurenco lahko gledamo kot na standard ali pa kot kazalnik našega napredovanja proti lastnemu standardu. Lahko lovimo uspeh ali pa se odpravimo v iskanje odličnosti in svojo energijo v polni meri osredotočimo na izkoriščanje lastne zmožnosti – in pustimo, da uspeh najde nas.
Kadar je naš cilj odličnost, je izid velikokrat uspeh.
Tatjana Dragovič, Glotta Nova, d. o. o.: Na eni strani je poslovna odličnost, ki jo lahko celo izmerimo. Obstajajo poslovni modeli, ki določajo parametre, po katerih lahko merimo odličnost. To so predanost, zavzetost, strast do dela. Osebno odličnost pa razumem kot predanost, zavzetost in strast do življenja, do osebnostnega razvoja, nenehnega učenja ter iskanja vprašanj, ne odgovorov. Ob odgovoru se proces razvoja, iskanja, raziskovanja lahko ustavi. Če obdržimo radovednost, ki smo jo nekoč vsi imeli in gremo z njo skozi življenje, nedvomno rastemo na poslovnem področju, hkrati pa moramo imeti podobno zagnanost, predanost in strast tudi do življenja. Poleg tega pa za odličnost ne smemo pozabiti na etično vedenje, da nam je pomembno, kako se počutijo ljudje okoli nas, da nam je pomembno tudi, v kakšnem okolju živimo ter kako lahko prispevamo.
Potem pri odličnosti ne gre več za to, da sem odličnjakinja v življenju, kajti to ima lahko tudi aroganten prizvok, temveč da vsak dan odlično uživam v svojem življenju. Uživam pa v učenju, raziskovanju in iskanju novih vprašanj, pri čemer se odgovorov kar bojim, ker bi lahko pomenili konec rasti.
Odličnost je tudi, da imamo pogum. Pogum izkusiti nekaj novega. Ob odličnosti se vedno spomnim na zgodbo, ko so nekega gospoda v poznem življenjskem obdobju vprašali ali je dobil vse, kar si je v življenju želel. Po razmisleku je odgovoril, da je nekoč iskal srečo v življenju, pa je dobil le priložnosti, ki jih je moral izkoristiti. Nekoč je iskal ljubezen, pa je dobil le ljudi, ki so bili vredni ljubezni, nekoč je iskal pogum, pa je dobil le ovire, ki jih je bilo treba premagati. Od vsega, kar je iskal v življenju, ni dobil ničesar, dobil pa je vse, kar je potreboval.
Tatjana Dragovič je trenerka nevrolingvističnega programiranja (NLP) ter profesorica anglo-ameriške književnosti in angleškega jezika.
