Posvet
Okoljske škode in trajnostni razvoj
Uspeh št. 12
V evropskem tednu trajnostne energije je Sekcija za okolje in energijo organizirala svoj 3. posvet. Z njim smo želeli dati poudarek na nujnost razmišljanja v luči trajnostnega razvoja.
Načelo previdnosti in preventive je ena izmed razsežnosti trajnostnega razvoja. Leta 1987 so Združeni narodi objavili t. i. Brundtlandovo poročilo, ki opredeljuje trajnostni razvoj kot »zadovoljevanje trenutnih potreb, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij«. Posvet je dokazal, da je v našem okolju veliko primerov dobrih praks, ki sledijo strategiji trajnostnega razvoja.
Stroški onesnaževanja in ostale škode, ki jih okolju prizadenejo največja svetovna podjetja, bi ta v primeru, da bi bila finančno odgovorna za svoje početje, stalo tretjino njihovega dobička. To je pokazala neobjavljena študija, ki so jo naredili za Združene narode. Čas je za razmislek. Kakšni so ukrepi in odgovornosti, če do okoljske škode pride? Kakšne so možnosti zavarovanja pred odgovornostjo za okoljske škode? Na ta vprašanja smo odgovorili na letošnjem posvetu.
V uvodnem strokovnem referatu Gospodarstvo in izzivi trajnostnega razvoja je Dušan Plut pritegnil udeležence posveta s primeri trajnostnega in sonaravnega razvoja v svetu in Sloveniji. Poudaril je, da obstoječe in potencialne kmetijske površine omogočajo trajno visoko stopnjo samooskrbe tudi v primeru sonaravnih oblik kmetijske obdelave.
V nadaljevanju je Dušan Pichler z ministrstva za okolje in prostor (MOP) v svojem referatu prikazal odgovornost za okoljsko škodo, ki izhaja iz prava Evropske unije in Slovenije. Poudaril je, da odgovornost za okoljsko škodo zastara v 30 letih od dogodka, ki je škodo povzročil, če v tem času ni bil proti povzročitelju sprožen noben postopek ugotavljanja odgovornosti.
V referatu Možnost zavarovanja pred odgovornostjo za okoljske škode je predstavnik sponzorja zavarovalnice Wiener Stadtische Borut Jager predstavil nekaj primerov okoljskih škod (požar v tovarni Sandoz, počen jez v rudniku Los Frailes, onesnaženje reke Tise s cianidom, počen naftovod SPSE, sabotaža v rafineriji ...), ki so poleg velikega onesnaževanja okolja zahtevala tudi izredno visoke stroške sanacije.
Drugi del posveta je vključeval primere dobrih praks na področju trajnostnega razvoja. Darko Hrženjak iz podjetja Kostak, d. d., je predstavil projekt Javna razsvetljava v sistemu upravljanja z energijo v občini Krško.
Matej Klepec iz podjetja EKO2 je v referatu Minimizirajte stroške poslovanja z uresničevanjem okoljske zakonodaje predstavil rezultate študije primera trgovskega podjetja. V zadnjih treh letih so v tem podjetju z ustreznim spoštovanjem zakonodaje na področju ravnanja z odpadki zmanjšali stroške za več kot 50 %.
V zadnjem referatu pa sta študenta Višje strokovne šole, študijskega programa Varstvo okolja in komunala (VOK), Miha Tori in Žiga Bradač predstavila projektno nalogo Eko študent. Zamisel za ta projekt je nastala ob gledanju filma No impact man, ki govori o družini, ki želi spremeniti svoje navade. Študenti 2. letnika VOK so izvedli 14-dnevni projekt, ki je vključeval prehrano, energijo, odpadke, prevoz in ostalo. Predstavili so težave in rešitve, ki so pokazale manjšo tedensko porabo električne energije, manjše količine nastalih in zbranih odpadkov, manjši uporabi računalnika in TV ter večjo rabo avtomobila. Projekt je uspel in veliko dogovorov je postalo način življenja študentov.
