Uvodnik
Intelektualni kapital
Nekateri pravijo, da je intelektualni kapital najpomembnejša skrita vrednost v ekonomiji, ki temelji na znanju. Mogoče je ravno v besedi skrita vrednost opredeljeno bistvo, da se tega premalo zavedamo in da pogosto dajemo prednost zidovom pred vsebino.
Uspeh št. 13
Slovenci smo znani po tem, da imamo do lastnine poseben odnos. Verjamemo v lastniško stanovanje ali hišo, in tudi sicer vidimo v lastnini varnost in možnost pridobivanja trajne rente brez večjih naporov. Do tu vse lepo in prav, težava pa nastane, če pri tem ostanemo.
Premalo se zavedamo, da je enako ali še bolj pomembno, da je za zidovi vsebina. Vsebina je tista, ki daje vrednost podjetju. Zaposleni, akumulirano znanje več generacij, sposobnost odzivanja na spremembe, premikanje meja možnega, sposobnost privabiti novo znanje so le nekateri izmed dejavnikov, ki povečujejo tržno vrednost podjetja. Danes je zmagovalec tisti, ki je lastnik vsebine.
Verjetno je današnje stanje povezano tudi z dejstvom, da je več vredno tisto, kar se vidi. Pred leti, ko sem kot mlad inženir delal v razvojnem oddelku tovarne za izdelavo elektronskih komponent in naprav, me je sodelavec opomnil naj se nikar ne trudim narediti miniaturnega elektronskega vezja. Da zaposleni bolj cenijo večje izdelke, je dejal. Torej, več je vredno tisto, kar lahko vidimo, stehtamo in izmerimo. V tem pogledu je merjenje s t. i. metodo benchmarking, ki jo običajno uporabljamo pri merjenju intelektualnega kapitala, zahtevnejše.
Vprašanje, na katerega pogosto iščem odgovore, je, ali se posamezniki in podjetja resnično zavedamo pomena znanja in intelektualnega kapitala. Ali ni poudarjanje pomena znanja samo leporečje?
Imamo primere dobrih praks in žal številne primere slabih praks. V življenju sem srečal kar nekaj ljudi, ki znajo veliko povedati o pomenu znanja in pri tem za neznanje krivijo šole, državo in še koga. Povejo še, da današnji diplomanti nimajo dovolj znanja, da niso uporabni za njihove potrebe ipd., istočasno pa pravijo, da so tako zaposleni, da se nimajo časa udeleževati dodatnih usposabljanj in izobraževanj. Radi navedejo še, da je to drago in da od tega nič nimajo. V takšnih primerih pogrešam več dolgoročnega razmišljanja, več pripravljenosti za pridobivanje novih znanj. To je pogosto naporno delo, ki pa je lahko zelo zanimivo, saj nam odpira nova obzorja in ustvarja nove priložnosti.
Za konec pa še razmišljanje, da nam niti zidovi niti patenti niti zaščita blagovnih znamk niti znanje ne pomagajo do tržnega uspeha, če tega ne znamo izkoristiti, če ne znamo najti kupcev za novo znanje, nove izdelke, nove storitve. In tukaj se pravo delo šele začne. Želim veliko uspehov.
