Pogled
Intelektualna lastnina – pri nas jo zaščitijo tudi tujci
V sodobni družbi znanja je intelektualna lastnina izjemno pomembno področje, pravi naš sogovornik dr. Bojan Pretnar. Bil je prvi direktor Urada RS za intelektualno lastnino v samostojni Sloveniji in med letoma 1995 in 2000 tudi stalni predstavnik Slovenije v Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino ter pri Svetu za TRIPS (Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine) v Svetovni trgovinski organizaciji. Je avtor dveh knjig ter številnih strokovnih besedil, objavljenih v vodilnih svetovnih revijah s področja intelektualne lastnine. Slovenci smo mu hvaležni tudi zato, ker je uspel zavarovati ime lipicanec kot t. i. geografsko označbo.
Uspeh št. 13
Prof. dr. Bojan Pretnar pravi, da se je tako rekoč po naključju začel ukvarjati s področjem intelektualne lastnine. Sprva ga je zanimala predvsem termodinamika in takoj po končanem študiju strojništva je postal asistent na fakulteti. Postopno pa ga je pritegnilo tudi področje, ki ga je pri nas prvi začel razvijati njegov oče, akademik prof. dr. Stojan Pretnar (1909–1999), naš rojak in častni občan Novega mesta. Zato se je vpisal še na ekonomijo in tam magistriral in doktoriral.
Dr. Bojan Pretnar je bil v času približevanja Slovenije Evropski uniji (EU) trd pogajalec, ki je branil vitalne interese slovenske industrije. Pred tem je opravil pionirsko delo pri postavitvi Urada za intelektualno lastnino in razvil izvirno patentno zakonodajo, ki je zbudila mednarodno pozornost. Zelo odmeven je tudi njegov uspeh pri geografski zaščiti lipicancev; o tem so poročali svetovni mediji, bil je celo na naslovnici NY Timesa. Povečano zavedanje o pomenu geografskih označb je spodbudilo zaščito številnih domačih izdelkov; pri tem pa dr. Pretnar opozarja tudi na napake. Geografska zaščita je vezana predvsem na regije, ne na državo! Zato se mu ne zdi prav, da imamo poleg nekaj »regijskih« geografskih označb za med tudi geografsko označbo »slovenski med«, ki dejansko ne nudi prave zaščite, ker je slovenski med prav vsak med, ki je izdelan v Sloveniji – ne glede na to ali izpolnjuje kriterije za geografsko označbo.
Zlasti manjšim proizvajalcem, ki nimajo ne dovolj kadra in ne tovrstnega znanja, priporoča, da se pri poslovnih svetovalcih za intelektualno lastnino pravočasno pozanimajo glede zaščite lastnih izdelkov; seveda ne z geografsko označbo, ki je kolektivna pravica, temveč z lastno blagovno znamko ali celo s patentom.
Opozarja tudi, da če gre za na videz še tako izvirno rešitev, je dobro, da izumitelj naroči poizvedbo pri strokovnjaku, ki bo ugotovil ali ni morda kje na svetu že znana taka ali podobna rešitev. Navede primer »izvirne« ideje o WC školjki brez vode. Poizvedba je pokazala, da za takšne školjke obstaja nekaj tisoč patentov po svetu! Intelektualna lastnina je preplet pravnih, ekonomskih in tudi menedžerskih vsebin, zato pravilne odločitve zahtevajo ogromno znanja. »Pri nas išče patentno zaščito veliko tujcev; torej nas dojemajo kot resno konkurenco. Patentno varstvo je namreč teritorialne narave; zato pač svoj izum zaščitiš tam, kjer se srečuješ s svojo konkurenco. Tudi naša podjetja naj bi patentirala svoje inovativne izdelke, temu pa mora slediti nadzor morebitne kršitve patenta. To ni naloga urada ali policije, kot se pri nas pogosto zmotno misli, temveč je to naloga vsakega lastnika patenta, ki mora biti »policist« za svojo intelektualno lastnino.«
Vrednost blagovne znamke
Podobna pravila veljajo tudi za blagovne znamke. Blagovne znamke so predmet lastnine; so kot kapital, s katerim lahko trgujemo, ga prodamo, zastavimo … Danes je vrednost uveljavljene blagovne znamke praviloma višja od knjigovodske vrednosti podjetja, zato je treba ločevati znamko od kapitalskega lastništva podjetja. Navede primer podjetja Elan, ki je bilo pred leti nekaj časa v lasti hrvaških lastnikov, pa navkljub temu znamke Elan ni nihče povezoval s Hrvaško! Tudi švedski Volvo je od nedavnega v lasti Kitajcev, vendar znamka Volvo ohranja svojo švedsko »osebno izkaznico«, pojasni dr. Pretnar.
Zaradi svojih funkcij – kakovosti in prepoznavnosti – predstavlja znamka tudi zaščito potrošnika, zato je boj proti ponaredkom izdelkov znanih znamk nujen. Lani je bilo zaseženih za milijardo evrov ponaredkov, od tega je bilo kar 34 odstotkov cigaret. Ob tem naš sogovornik opozori na nerazumne pobude, ki se zavzemajo za prepoved uporabe znamk za cigarete, češ da te spodbujajo kajenje: »Prepoved cigaretnih znamk bi ustvarila raj za ponaredke, zanje pa je znano, da vsebujejo tudi mnogo zelo škodljivih snovi, od zmlete plastike do strihnina! Blagovna znamka pa zagotavlja izvor surovin, znan je postopek … Zato sem proti ukinitvi blagovnih znamk cigaret, ki – kljub vsemu – ščitijo potrošnika.«
Uvedbo blagovnih znamk kot dodano vrednosti priporoča tudi malim in srednjim podjetjem ter obrtnikom. Glede uveljavljanja patentov se strinja, da zna biti postopek drag, vendar precej cenejši kot v tujini. Zato priporoča, da si zainteresirani pred tem pridobijo informacije pri poslovnih svetovalcih za intelektualno lastnino o stanju na trgu in ugotovijo, ali gre res za izum, ki ga je vredno zaščititi.
