V središču
Vrednost intelektualnega kapitala
Gospodarske družbe v svetu in tudi v Sloveniji se čedalje bolj zavedajo pomena intelektualnega kapitala kot ključnega dejavnika pri ustvarjanju dodane vrednosti, ki ga je treba učinkovito upravljati. Sposobnost odkrivanja, spremljanja, merjenja, obnavljanja in povečevanja intelektualnih sredstev je tako v čedalje večji meri ključni dejavnik uspeha podjetij v sodobnem poslovnem okolju.
Uspeh št. 13
Besedno zvezo »intelektualni kapital« si je izmislil britanski futurolog Hugh MacDonald. Zanj je to znanje, ki obstaja v organizaciji in ga ta lahko uporabi za ustvarjanje razlikovalne prednosti. Že leta 1991 je Thomas Stewart v reviji Fortune zapisal, da »se vsaka organizacija vsebolj zanaša na znanje – patente, procese, sposobnost upravljanja, tehnologije, informacije o svojih kupcih in dobaviteljih ter na stare dobre izkušnje. Sešteto vse skupaj je to znanje intelektualni kapital«.
V informacijski dobi sta znanstveno in tehnološko znanje vse bolj pomembno premoženje organizacije. To je neotipljiv kapital, ki se stalno spreminja in obnavlja, s tem da znanje z dodatnim vlaganjem truda ustvarja še več znanja. V tem primeru človeška ustvarjalnost spodbuja ter združuje človeške vire in kapital v intelektualni kapital, katerega rezultat so izdelki in storitve, ki jih lahko organizacija proda.
Razvozlati vprašanje, kateri način je najprimernejši za merjenje vrednosti skupnega korporativnega intelektualnega kapitala, je velik izziv obstoječih ekonomskih modelov in računovodskih principov, ki večinoma še vedno temeljijo na starejših poslovnih strukturah.
DOJEMANJE VREDNOSTI
V razvoju poslovnih modelov od agrarne in industrijske do informacijske dobe se je spreminjala definicija delovnih sredstev. Kateri so bili temeljni elementi teh modelov?
V agrarni dobi je bilo glavno sredstvo poslovanja zemlja, ki so jo ljudje razvili v kmetije. Poleg razvoja orodja so lahko ljudje vložili le še svojo fizično moč in upanje, da bo narava dobrohotno poskrbela za zdravo žetev. V industrijski dobi so ljudje predstavili nov razred sredstev za poslovanje. To so bili predelovalni obrati, ki so nastali z investicijami. V informacijski dobi pa smo ustvarili še eno novo kategorijo sredstev – znanstveno/tehnično znanje, ki je neotipljivo, se spreminja in nenehno obnavlja, kajti znanje naravno teži k ustvarjanju še več znanja. V tem primeru človeška ustvarjalnost spodbuja in povezuje človeške vire in kapital v »intelektualni kapital«, ta se odraža v ustvarjanju izdelkov in storitev, ki imajo ekonomsko vrednost.
Znanje, inteligenca, ustvarjalnost in trud seveda niso nove postavke. Človek je od nekdaj uporabljal te sposobnosti za razliko od drugih, in sicer v vseh ekonomskih strukturah in prizadevanjih. Novo je dejstvo, da fizično premoženje ne predstavlja več tako pomembne vrednosti. Ali kdo ve ali ga zanima, koliko pisarn ima podjetje Google? Kolikšen vpliv ima ta podatek na vrednost njihovih delnic? Danes so izjemno pomembni vidiki vrednosti za organizacijo naložbe v raziskave in razvoj ter v kakovost in usposobljenost zaposlenih.
Skozi čas vrednost naravnih virov z izčrpavanjem navadno upade, lahko sicer tudi raste s povpraševanjem po novi uporabi istega vira. Umetno narejeni »trdi viri«, na primer zgradbe ali oprema, začnejo zgubljati vrednost, takoj ko so narejeni. »Mehki viri« oz. intelektualni kapital pa so v temelju drugačni. Njihova vrednost sledi ciklu interesa in motivacije od nizke do visoke in spet navzdol. Cikel se lahko tudi ponovi, nekako tako kot se tudi modni trendi ponavljajo vsakih nekaj let.
V tem kontekstu je intelektualni kapital temeljni in novi koncept premoženja v informacijski dobi. Ta vir je neotipljiv (večinoma), vendar pa postane oprijemljiv z različnimi opisi, kot so patentni dokumenti ali fizične iznajdbe. Drugače kot ostali fizični viri pa se znanje lahko obnavlja, in sicer skozi človeško radovednost in raziskovanje. Nova odkritja, novi izumi spodbujajo človeško domišljijo in motivirajo ustvarjalnost. V takih pogojih bosta človeška ambicija in tekmovalnost naravno našli nove načine za ustvarjanje poslovnih priložnosti.
KAKO IZ INOVACIJE USTVARITI TRŽNO VREDNOST?
Tržna vrednost je opredeljena kot družbena vrednost, kot vrednost v vsakodnevnem življenju ljudi. Primer intelektualnega kapitala je tudi ustvarjanje blagovnih znamk. Moč takega pristopa potrjuje dejstvo, da veliki proizvajalci potrošnih dobrin, kot je na primer kokakola, vsako leto investirajo ogromno denarja v vpliv in oblikovanje javnega mnenja in izbire.
Znanstveno ali tehnično znanje navadno prinaša vrednost le skupini, ki ga ustvarja, ter tistim, ki razumejo to znanje in ga lahko uporabijo. Za premik k splošni javnosti mora znanje postati intelektualni kapital, ki tako lahko koristi investitorjem, kajti uporabnost postane relevantna širšemu delu družbe. Le kadar je inetelektualni kapital podvržen vsakdanji uporabi, ki vključuje izdelke in storitve, lahko končni uporabniki neposredno pridobijo od inovacijskega procesa.
Nepretrgan premik k ekonomiji, ki temelji na znanju in inovacijah, je v ospredje pripeljal pozornost na to, kako se znanje ustvarja, razširja, ohranja in uporablja za pridobivanje ekonomske vrednosti. Znanje, ki obsega intelektualno premoženje (človeški kapital, raziskave in razvoj, patenti, software in organizacijska struktura), postaja odločilno za učinkovito poslovanje podjetij. V tem novem okolju, za katerega so značilna vse bolj globalna tržišča, morajo biti podjetja sposobna pridobiti ekonomske vrednosti skozi razvoj in rabo intelektualnega premoženja.
V svetu, v katerem se spremembe dogajajo s svetlobno hitrostjo, postaja vse bolj očitno, da ima uspeh vse manj skupnega z učenjem iz preteklosti in vse več z ramišljanjem o priložnostih v prihodnosti. Znanje je postalo surovina. Skorajda vse je mogoče najti z nekaj kliki po spletu. Ne gre več za to, koliko veš, temveč za to, kako ustvarjalno lahko svoje znanje uporabiš. Torej je izziv, s katerim se morajo podjetja spopasti že danes, če želijo v prihodnosti ustvarjati konkurenčno prednost, da ugotovijo kako meriti, upravljati in izrabljati skrite vrednosti, ki ga vsebuje njihov intelektualni kapital.
KAKO IZKORISTITI SKRITE VREDNOSTI
- Obravnavajte znanje kot premoženje le, če je sposobno prinesti ekonomske rezultate.
- Zgradite človeški kapital skozi razvijanje veščin, kompetenc in sposobnosti posameznikov in skupin, ki dodajajo vrednost za kupca.
- Preoblikujte človeški kapital v strukturni kapital skozi organizacijo izmenjave in delitve znanja.
- Optimizirajte relacijski kapital – vrednost odnosov z dobavitelji, zavezniki in kupci – skozi izgradnjo blagovne znamke in zvestobo kupcev.
- Uporabite premoženje znanja za zmanjšanje stroškov in bremen fizičnega premoženja ali za povečanje rezultatov tega premoženja.
- Raje poiščite konkurenčno prednost v inovacijah, prilagoditvah in storitvah kot v ekonomiji obsega.
