Gospodarska zbornica   Dolenjske in Bele krajine

Poslovanje

Znova najboljša regija

Večina kazalnikov uspešnosti poslovanja je tudi v letu 2010 potrdila uspešnost gospodarstva naše regije, ki že sedmo leto zapored presega državno povprečje. Medtem ko je celotno slovensko gospodarstvo lani ustvarilo 256 milijonov evrov neto čiste izgube, so družbe Dolenjske in Bele krajine ustvarile skoraj 200 milijonov evrov čistega dobička.

Uspeh št. 13

Kljub povečanemu obsegu gospodarske aktivnosti so družbe na ravni države leto 2010 sklenile z najslabšimi poslovnimi rezultati v zadnjih petih letih. Ustvarile so sicer več skupnih prihodkov kot leto prej, vendar so se hkrati tudi skupni odhodki povečali za več kot skupni prihodki. Družbe so tako prvič po letu 2001 izkazale neto čisto izgubo.

GOSPODARSKA GIBANJA V LETU 2010

Obseg industrijske proizvodnje se je v letu 2010 povečal za 6,7 %. Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se povečale za 2 %. Pokritost uvoza z izvozom se je nekoliko poslabšala in je znašala 92,9 %. Povprečna temeljna obrestna mera se je povišala in je znašala 1,92 %. Za 1,8 % pa so se povečale tudi cene življenjskih potrebščin.

Prihodki družb Dolenjske in Bele krajine so imeli enako rast kot prihodki družb na ravni Slovenije, odhodki pa nekoliko nižjo. Delež prihodkov, doseženih s prodajo na tujih trgih, je bil več kot enkrat večji od tovrstnega deleža vseh družb v Sloveniji. Neto rezultat je bil sicer nekoliko nižji kot v letu 2009.

DOLENJSKA IN BELA KRAJINA

Letos je AJPESU podatke iz letnega poročila predložilo 1830 družb, kar je 80 več lot lani. Te so skupaj zaposlovale 23 697 delavcev oziroma 8,7 % manj kot leto prej. Povprečna mesečna bruto plača se je zvišala za skoraj 6 %, znašala je 1528 evrov, in je bila višja od državnega povprečja za dobrih 10 %.

Če smo bili prej vajeni, da so skozi leto 'ugašale' samo male in mikro družbe, je bilo to leto posebno, saj so se lani prvič začeli postopki za prenehanje družb tudi v večjih družbah, kar se je kazalo tudi v nekoliko večjem skupnem zmanjšanju števila zaposlenih. Kljub temu so imele velike družbe tudi lani največji vpliv na zbirne podatke regije.

PRIHODKI, ODHODKI

Celotni prihodki regije so se v letu 2010 povišali za 6,7 % in so znašali 4.605 milijonov evrov. Od tega je bilo 99 % poslovnih prihodkov. Več kot 70 % čistih prihodkov od prodaje so izkazale predelovalne dejavnosti.

S prodajo na tujih trgih so družbe ustvarile dve tretjini (64,4 %) prihodkov. Med izvoznice se je v letu 2010 vpisalo 442 družb. Samo te družbe so na tujih trgih ustvarile 71 % svojih prihodkov in zaposlovale 86 % vseh zaposlenih. Enajst družb izvoznic, ki so po velikosti velike, je ustvarilo kar 91 % vseh prihodkov regije na tujih trgih. Na ravni države je bil delež prihodkov, doseženih na tujih trgih, bistveno nižji in je znašal 29,1 %. Boljši izvozni rezultati družb v regiji pa so sicer posledica močne izvozne usmerjenosti velikih družb.

Družbe so v lanskem letu obračunale za 7,7 % več odhodkov kot lani. Rast odhodkov je bila tako večja od rasti prihodkov za 1 %. Najpomembnejša postavka med odhodki so poslovni odhodki. Me njimi so največja postavka stroški blaga, materiala in storitev, ki so se v letu 2010 povečali za 11,1 %, druga močna postavka so stroški dela, ki so se v primerjavi z letom 2009 povišali za 3 %. Med stroški dela so najpomembnejši stroški za plače, ki pa so lani rasle še nekoliko počasneje kot stroški dela.

NETO REZULTAT, BILANCA STANJA

Neto čisti dobiček je znašal 199 mio € in je bil za 7 % nižji kot v letu 2009. Pri tem pa velja poudariti, da so lani poslovale pozitivno vse velikostne skupine družb, pri čemer so velike družbe ustvarile 94 %, srednje 3 %, majhne 1 % in mikro 2 % neto čistega dobička. Z neto čisto izgubo so poslovale občine Straža, Metlika in Dolenjske Toplice. Na zaposlenega je bilo lani ustvarjenih 46,6 tisoč evrov neto dodane vrednosti, kar je za 2,6 % več kot v letu 2009 in za 29,3 % več kot v družbah na ravni države, kjer je ta znašala 36 tisoč evrov.

Po stanju konec leta 2010 so družbe Dolenjske in Bele krajine s kapitalom financirale 94,4 % dolgoročnih sredstev. S celotnimi dolgoročnimi viri pa so pokrivala vsa dolgoročna sredstva. Delež kapitala v virih sredstev se od leta 2009 zvišuje in se je v letu 2010 približal 50 %, kar kaže na stabilnost poslovanja regije.  

NAJBOLJŠA REGIJA

Kazalniki uspešnosti poslovanja naše regije tudi letos kažejo višje vrednosti in odražajo uspešnejše poslovanje – boljšo gospodarnost, produktivnost in dobičkonosnost kapitala od slovenskih družb. Zadolženost regijskih družb je v povprečju manjša kot zadolženost slovenskih družb, pokrivanje sredstev z ustreznimi viri pa boljše. Primerjava rezultatov po regijah kaže, da smo bili tudi v letu 2010 najmočnejša regija, ki prav gotovo še veliko obeta, in si zato zasluži nova vlaganja v prometno in energetsko infrastrukturo.

Nazaj