Gospodarska zbornica   Dolenjske in Bele krajine

4. posvet dolenjskih in belokranjskih informatikov

Osrednja tema 4. posveta dolenjskih in belokranjskih informatikov, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine v sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu, je bila tako imenovana odprta koda v informatiki.

Na začetku posveta, ki ga je odprl predsednik Sekcije za informatiko pri GZDBK Čedomir Jakovljević, so predavatelji definirali, kaj je odprta koda in predstavili, kaj lahko nudi v smislu konkurenčne prednosti za naša podjetja. Za marsikoga je bilo zelo zanimivo predavanje državnega sekretarja na Ministrstvu za javno upravo Tomaža Zvera, ki je predstavil akcijski načrt državne uprave na področju razširjanja odprtokodne programske opreme, ki gradi na izkušnjah in analizi podobnih projektov v različnih državah EU. Poudarek razprave ob tem predavanju je bil tudi, da bi lahko država konkretno pomagala tudi lokalnim skupnostim, oziroma konkretno občinam, da hitreje osvojijo odprtokodne rešitve, kjer je to smiselno. Državno upravo moramo ob njenih iniciativah glede odprtokodne programske opreme držati za besedo, da bodo na eni strani izpeljali načrte, ter na drugi strani tudi analizirali, kakšni so učinki tovrstnih projektov, tako neposredno pri prihrankih v proračunih za IT ter posredno pri vzpodbujanju razvoja domače IT industrije. Ob pravnih vprašanjih, ki jih odpira uporaba odprte kode v poslovanju podjetja, smo dobili jasno opozorilo, da odprta koda ne pomeni "zastonjskega kosila", ampak gre le za drugačen poslovni in razvojni model, ki pa ne izključuje jasnih pravnih dogovorov med vpletenimi.

V drugem delu srečanja, ki je popeljal od teorije k praksi, sta predavatelja iz Trima in Adrie Mobil predstavila konkretne izkušnje pri vpeljavi tovrstnih rešitev v realnem poslovnem okolju. Za konec so obiskovalci, ki so napolnili konferenčno dvorano Hotela Šport na Otočcu, izvedeli več o praktični uporabi odprtokodnih rešitev pri namiznem založništvu.

Posvet je izzvenel v pozitivnem dialogu o možnostih in mestu odprtokodnih rešitev v poslovanju podjetij, kjer se pojavlja mnogo dilem ter priložnosti, ob tem pa trka na vrata tudi tako imenovano računalništvo v oblaku kot naslednja stopnja razvoja informacijskih tehnologij. Končno sporočilo srečanja je bilo, da je odprtokodna programska oprema na voljo, je tukaj, obstaja podpora zanjo in tudi ponudniki, ki nam stojijo ob strani ob vpeljavi. Nenazadnje in morda zelo pomembno - odprta koda je dosegljiva v različnih investicijskih okvirih in nam tako tudi v povezavi z računalništvom v oblaku omogoča, da izkoristimo našo voljo, iznajdljivost in znanje - ne glede na omejena sredstva, ki jih morda imamo.

Peter Geršič, delovni predsednik posveta