Pravila EU o platformnem delu
9.2.2024 - Platformno delo je nov način usklajevanja ponudbe in povpraševanja po plačani delovni sili. EU želi z novimi pravili izboljšati delovne pogoje ljudi, ki delajo v gospodarstvu priložnostnih del.
Kaj je platformno delo?
Platformno delo je oblika zaposlitve, pri kateri organizacije ali posamezniki in posameznice prek spletnih platform iščejo druge organizacije ali posameznike in posameznice, da bi zanje v zameno za plačilo rešili specifične probleme ali opravili specifične storitve.
Gospodarstvo digitalnih platform hitro raste. Med pandemijo COVID-19 je platformno delo začelo pridobivati na pomenu in postajati splošna praksa, deloma zaradi povečanja dobave hrane in živil. Postaja gonilo inovacij in rasti zaposlovanja.
Platformno delo se pojavlja v različnih oblikah in obsegu in se včasih imenuje tudi „gospodarstvo priložnostnih del“. Čeprav je rast digitalnih platform koristila podjetjem in tudi potrošnikom, je povzročila nastanek sivega območja za številne delavce, kar zadeva njihov zaposlitveni status.
EU je prvi zakonodajalec na svetu, ki je poskušal predlagati posebna pravila za digitalne platforme dela.
Direktiva uvaja dve ključni izboljšavi:
- pomaga določiti pravilni zaposlitveni status oseb, ki delajo za digitalne platforme,
- določa prva pravila EU o uporabi algoritemskih sistemov na delovnem mestu.
NOVA PRAVILA EU O PLATFORMNEM DELU
Zaposlitveni status
Nova pravila bi obravnavala primere napačne razvrstitve platformnih delavcev in olajšala njihovo prerazvrstitev med zaposlene, kar bi jim zagotovilo lažji dostop do pravic, ki jih imajo kot zaposleni v skladu s pravom EU.
Za delavce bi se pravno domnevalo, da so zaposleni na digitalni platformi (v nasprotju s samozaposlenimi), če njihovo razmerje s platformo izpolnjuje vsaj dva od petih kazalnikov, določenih v direktivi.
Ti kazalniki vključujejo:
- zgornje meje denarnih zneskov, ki jih lahko prejmejo delavci,
- nadzor nad opravljanjem dela, vključno z elektronskimi sredstvi,
- nadzor nad razdeljevanjem ali dodeljevanjem nalog,
- nadzor nad delovnimi pogoji in omejevanje glede izbire delovnega časa,
- omejevanje svobode organiziranja njihovega dela in pravila glede videza ali obnašanja.
V skladu z dogovorjenim besedilom lahko države članice na ta seznam vključijo dodatna merila v skladu z nacionalnim pravom.
Uporaba algoritmov na delovnem mestu
Digitalne platforme dela uporabljajo algoritme za upravljanje človeških virov. Ti sistemi se uporabljajo za organizacijo in upravljanje ljudi, ki platformno delo opravljajo prek njihovih aplikacij ali spletnih mest.
V skladu z novimi pravili bodo morali biti delavci obveščeni o uporabi avtomatiziranih sistemov spremljanja in odločanja.
Poleg tega digitalne platforme dela ne bodo mogle obdelovati nekaterih vrst osebnih podatkov, kot so:
- osebni podatki o čustvenem ali psihološkem stanju platformnih delavcev,
- podatki v zvezi z zasebnimi pogovori,
- podatki za napovedovanje dejanske ali morebitne sindikalne dejavnosti,
- podatki, ki se uporabljajo za sklepanje o rasnem ali etničnem poreklu, priseljenskem statusu, političnem ali verskem prepričanju oziroma zdravstvenem stanju delavca,
- biometrični podatki, razen podatkov, ki se uporabljajo za avtentikacijo.
V vsakem primeru mora v skladu z novimi pravili te sisteme nadzorovati usposobljeno osebje, ki uživa posebno zaščito pred škodljivim ravnanjem. Človeški nadzor je zagotovljen tudi pri pomembnih odločitvah, kot je začasna ukinitev računov.
IZVRŠEVANJE, PREGLEDNOST IN SLEDLJIVOST
Nacionalni organi imajo pogosto težave pri dostopu do podatkov o platformah in osebah, ki delajo prek njih. To je še težje, kadar platforme delujejo v več državah članicah, zaradi česar ni jasno, kje in kdo opravlja platformno delo.
V tej direktivi bodo pojasnjene obstoječe obveznosti digitalnih platform dela, da prijavijo delo nacionalnim organom. Poleg tega bo od platform zahtevano, naj nacionalnim organom dajo na voljo ključne informacije o svojih dejavnostih in osebah, ki delajo prek njih.
Več >
Vir in foto: Svet Evropske unije
