Priznanje za vzoren primer ravnanja s človeškimi viri GZDBK za leto 2022 je prejel Boris Bukovec
Utemeljitev ocenjevalne komisije o dodelitvi priznanja:
Prof. dr. Boris Bukovec je svojo kariero posvetil celovitemu pristopu k ravnanju z ljudmi. Vseskozi je deloval in si prizadeval za oblikovanje ter uresničevanje najboljših praks, razumevanje celovite najvišje kakovosti na kadrovskem področju, kar je zaznamovalo njegovo več kot štiri desetletja dolgo poklicno pot.
Poklicno pot je začel po končani srednji strojni tehnični šoli in Fakulteti za strojništvo v IMV kot konstruktor. Zaradi odličnih rezultatov dela, nenehnega izobraževanja in uspešne implementacije teorij v prakso je v družbi TPV postal pomočnik generalnega direktorja za kakovost, kadre in informatiko. Po devetnajstih letih dela v avtomobilski industriji je nadaljeval delo kot predavatelj na Visoki šoli za upravljanje, kjer mu je zaradi skrbnega in premišljenega vsebinskega delovanja zaupana funkcija prodekana za znanstveno raziskovalno delo in razvoj. Po magistrskem in doktorskem študiju je bil zaradi uspešnega pedagoškega in znanstveno raziskovalnega dela izvoljen za rednega profesorja za management, od leta 2009 pa je dekan Fakultete za organizacijske študije.
Strokovna pot Borisa Bukovca od inženirja do rednega profesorja in strokovnjaka na področju ravnanja z ljudmi ni le poklicna pot, temveč priča o celovitem in temeljitem razumevanju ključne vloge, ki jo imajo ljudje pri zagotavljanju kakovosti in poslovne uspešnosti organizacij. To potrjuje tudi njegova prevzeta definicija organizacije kot »ciljno usmerjenega razmerja med ljudmi«. Njegova predanost in nenehno prizadevanje za odličnost na vseh področjih, še posebej pri ljudeh, ki so srčika vsakega družbenega organizma, ga postavlja kot izjemen primer ravnanja s človeškimi viri.
Boris Bukovec je kariero oblikoval skozi prizmo strateškega pristopa, kjer je s svojim znanjem in sposobnostjo v avtomobilski industriji izboljšal ter povezal področje kakovosti, kadrov in informatike. Ta faza njegove kariere v TPV je služila kot pomembna stopnica, ki je močno vplivala na njegovo nadaljnjo akademsko pot, ki ga je pripeljala do doktorske disertacije »Temeljni gradniki nove paradigme managementa človeških virov pri obvladovanju organizacijskih sprememb«. S konkretno raziskavo je predstavil celovito videnje ravnanja z ljudmi. Poudaril je, da vsak posameznik nenehno razvija svoj dinamični proces samoizpolnitve. To je cikličen proces, v katerem posameznik kot izvajalec in opazovalec neprestano preoblikuje svojo identiteto ter sprošča svoj ustvarjalni potencial kot odziv na zunanje okolje. Tak posameznik neprestano obnavlja in nadgrajuje svoj proces dojemanja in izkušnje življenja.
Po besedah Borisa Bukovca moramo v središču prepoznati človeka, vsakega posebej in vse skupaj, naše osebne in medosebne interakcije ter predvsem naše ustvarjalne sposobnosti, usmerjene v trajno rast. Takšen strateški in raziskovalni vidik je Boris Bukovec vztrajno, odločno in s strastjo prenašal v svoje delo in delovno okolje. Pod njegovim vodstvom na Fakulteti za organizacijske študije v Novem mestu je vzpostavil sistem merjenja organizacijske klime, merjenja organizacijske kulture, predvsem pa je s svojim zgledom privzgojil spoštovanje in udejanjanje vrednot fakultete v praksi. Predvsem je pomembno, da je kot človek, ki je delal v gospodarstvu, lahko bistveno bolj poglobljeno in neposredno razmišljal o procesih in odnosih, ki se oblikujejo v praksi, ter o možnih poteh njihove nadgradnje. Predvsem pa je na tej osnovi oblikoval strokovne teoretične predloge in rešitve za oblikovanje in razvijanje kakovostnih medsebojnih odnosov pri doseganju zastavljenih poslovnih ciljev.
Njegova zasluga kot dekana fakultete je, da je ustvaril delovno okolje, ki spodbuja razvoj fakultete in goji kulturo medsebojnega spoštovanja. Poslanstvo fakultete je namenjeno izboljšanju kakovosti življenja; to je tudi njegovo vodilo. Boris Bukovec zasleduje filozofijo, ki odraža njegovo popolno predanost odličnosti, ki ni le cilj, temveč lastnost, ki zaznamuje vsa njegova dejanja. Pot od kakovosti do odličnosti vidi kot neprekinjen proces osebne rasti in preseganja samega sebe. Na tej poti študente in sodelavce prepoznava kot ključne partnerje, kar se kaže v njegovih prizadevanjih za njihovo osebno rast in razvoj. Pri svojem delu poudarja pomen nadzorovane rasti in skupnih vrednot. Odličnost izpostavlja kot etos, ki ga je treba negovati in širiti. Ta etos je globoko ukoreninjen v njegovo delovanje, s čimer želi spodbuditi sočloveka k prepoznavanju te vrednote. Posledično njegova vloga dekana ni le karierni izziv, ampak je postala poslanstvo in njegova osebna vizija, ki se odraža v njegovi predanosti in zavezanosti k dvigu kakovosti življenja študentov, sodelavcev, okolice in k dvigu odličnosti ravnanja z ljudmi na Dolenjskem in širše.
Njegova vpetost je prepoznana v slovenskem in mednarodnem okolju na področju ravnanja z ljudmi, predvsem z aktivnim članstvom v American Society for Quality, Zvezi društev za kadrovsko dejavnost Slovenije, Dolenjski akademski pobudi, Društvu za vrednotenje dela, v Sekciji za ravnanje s človeškimi viri ter Sekciji za kakovost pri GZDBK in mnogih drugih. Je vodilni nacionalni ocenjevalec in razsodnik za Priznanje RS za poslovno odličnost.
