9. računovodski posvet

21. septembra 2017 se je na 9. računovodskem posvetu Dolenjske in Bele krajine zbralo dobrih 50 udeležencev - računovodij, ki so prisluhnili aktualnim računovodskim temam. Na začetku računovodskega posveta, je prisotne pozdravil direktor GZDBK, Tomaž Kordiš. Nato je besedo prevzela predsednica Sekcije računovodij Dolenjske in Bele krajine, Vesna Gregorič, ki je posvet v celoti tudi moderirala.

Računovodje se pri svojem delu nenehno srečujejo z zahtevami in pričakovanji strokovne ter svetovalne vloge poslovnemu vodstvu, direktorjem, lastnikom podjetij, projektnim menedžerjem ter ostalim koristnikom računovodskih storitev. 

Na posvetu je dr. Boštjan Aver pojasnil, kako naj računovodja pomaga vodstvu podjetja s podatki in svetovanji, da lahko vodstvo pravilno finančno ovrednoti pretekle ali načrtovane investicije oz. projekte. Računovodja z ustrezno pripravo podatkov iz analitičnih evidenc in glavne knjige pomembno prispeva k kakovostnemu ocenjevanju ekonomske upravičenosti investicije, saj pomaga pri oceni denarnih tokov investicije, oceni stroškov financiranja investicije – povprečnih tehtanih stroškov kapitala ter oceni amortizacije. Vse omenjeno je osnova za izračun različnih metod ocenjevanja ekonomske upravičenosti investicije ali projekta, kot so doba povračila, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti, popravljena interna stopnja donosnosti. Kako lahko računovodja pomaga pri pripravi zagonskega elaborata projekta, predvsem njegove ekonomike, ter vpliva prostih denarnih tokov podjetja na njegovo tržno vrednost?

Pomen in poslanstvo računovodje nam je skozi svoje strokovno in življenjsko prepričanje predstavila ugledna stanovska kolegica, Zvezdana Bajc, dolgoletna članica uprave in direktorica računovodskega sektorja v podjetju Krka, d. d.

Poslovna komunikacija je sestavni del profesionalne uspešnosti vsakega posameznika. Svoje poglede, znanje in koristne napotke nam je tokrat predstavila Jasmina Ridzi. Ponazorila je stereotipno videnje računovodij, pokazala nekaj najbolj značilnih »komunikacijskih« situacij, ki jih doživlja računovodja pri svojem delu ter nekaj situacij, ki jih doživljajo tisti, ki z računovodji komunicirajo pri izvajanju svojega dela (npr.: komercialisti, nabavniki, vodje, direktorji, ostale stranke – predvsem tudi tisti, ki niso računovodje). Kako računovodja sam lahko izboljšuje svoje komuniciranje za boljši odnos do sebe in ugled v poslovnem okolju?

Kakšne usmeritve imamo tokrat za računovodje s strani Zveze RFR? Zakaj, kako in čemu, meni direktor zveze, dr. Matjaž Prusnik, je potrebno poenotenje računovodske poklicne skupine? Kako temu poklicu povečati veljavo, ga postaviti na raven, ki si jo zasluži? Kaj lahko naredi kakovostni računovodja v to smer sam?

Program posveta