Zlata gazela 2013 je KNAUF INSULATION, srebrna pa naš član L-Tek Elektronika
24.10.2013
Dnevnik, družba medijskih vsebin, d. d., je včeraj v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana razglasila slovensko gazelo 2013. Finalisti izbora so bili regijske gazele 2013 – podjetja Interseroh, L-Tek Elektronika, Smarteh, Knauf Insulation, Termo-tehnika in GMT.
Zlata gazela 2013, najboljše hitro rastoče podjetje, je škofjeloško podjetje Knauf Insulation, ki izdeluje kameno in stekleno volno (več o podjetju), srebrna gazela 2013 je šentjernejski strokovnjak za elektronske komponente podjetje L-Tek Elektronika (več o podjetju) in bronasta gazela 2013 braslovško podjetje, ki izdeluje toplotne črpalke za sanitarno vodo ter toplotne črpalke za ogrevanje in za hladilne sisteme Termo-tehnika (več o podjetju).
Podatki o finalistih izbora (ob koncu l. 2012)
- Knauf Insulation, Škofja Loka, 103 milijoni evrov prihodkov, 410 zaposlenih
- L-Tek Elektronika, Šentjernej, 5,2 milijona evrov prihodkov, 57 zaposlenih
- Termo-tehnika, Braslovče, 11,65 milijona evrov prihodkov, 41 zaposlenih
- Interseroh, Ljubljana, 10,6 milijona evrov prihodkov, 24 zaposlenih,
- Smarteh, Tolmin, 1,6 milijona evrov prihodkov, 29 zaposlenih
- GMT, Murska Sobota, 38 milijonov evrov prihodkov, 99 zaposlenih
Utemeljitev – Svet Gazela za priznanje zlata gazela 2013
KNAUF INSULATION, d. o. o., Škofja Loka
»Popoln sončni mrk je z zemlje viden v povprečju vsakih 18 mesecev. A iz določene točke na zemlji se zgodi samo vsakih 400 let. Takšna je po izkušnjah finančnikov tudi verjetnost, da je podjetje prodano pravemu kupcu ob pravem času.
Škofjeloški Termo, od leta 2006 Knauf Insulation, je ujel takšen trenutek. Danes piše zgodbo uspešnega povezovanja slovenskega znanja in mednarodnega kapitala; prepletanja skupnih vrednot in tržne naravnanosti. Podjetje s 50-letno tradicijo, ki v Sloveniji samostojno izvaja večino poslovnih funkcij: razvoj, trženje, prodajo in optimizacijo procesov za segment izolacije, namenjen industrijskim kupcem, je v petih letih prodajo povečalo s 26,5 na 102 milijona evrov v letu 2012, kar pomeni skoraj štirikratnik rasti. Preko 80 % realizacije podjetje ustvari v tujini.
V istem obdobju so v Sloveniji ustvarili čez 350 novih delovnih mest – v podjetju je bilo v letu 2012 zaposlenih že 410 sodelavcev. Kolektiv ustvarja visoko nadpovprečno dodano vrednost v višini skoraj 70.000 evrov na zaposlenega. Skupaj s svojim lastnikom se gazela Knauf Insulation pozicionira kot svetovni voditelj v proizvodnji mineralnih izdelkov; ima globalni laboratorij za razvoj trajnostnih proizvodov iz steklene volne in kot edini na svetu proizvaja volno z vezivi na obnovljivi bioosnovi - ECOSE Technology.
Podjetje z boniteto A1 posluje po konceptu vitkosti: od združitve dalje v podjetju sistematično optimirajo poslovanje – izvedli so preko sto projektov optimizacije, kar jim sprošča vire, da lahko, tudi s pomočjo partnerskih razvojnih projektov, ki se izkazujejo za uspešnico, osvajajo nove trge. V skladu s cilji politike kakovosti stalno izboljšujejo ravnanje z okoljem ter varnost in zdravje ljudi.
Knauf Insulation, ki svoje priložnosti išče tudi v drugačnosti in razmišljanju izven okvirjev, je Svet Gazela izbral za zlato gazelo 2013!«
Nekaj podatkov o najhitreje rastočih podjetjih
500 najhitreje rastočih podjetij je med letoma 2007 in 2012 odprlo 11.774 delovnih mest, kar predstavlja 114-odstotno rast, medtem ko je vsa Slovenija izgubila 46.433 delovnih mest, kar pomeni 11-odstotni padec. Prodajo so dvignile za 265 odstotkov, celotno gospodarstvo samo za 4 odstotke. Dodana vrednost se je pri gazelah zvišala za 163 odstotkov, v celotnem gospodarstvu samo za 5 odstotkov.
Naredili smo primerjavo sto najhitreje rastočih gazel po vseh šestih regijah – osrednja Slovenija, dolenjsko-posavska regija, primorsko-notranjska regija, Gorenjska, savinjsko-zasavska regija in dravsko-pomurska regija.
Gazele osrednje Slovenije so v opazovanem obdobju med letoma 2007 in 2012 v primerjavi z gazelami drugih regij najbolj dvignile dodano vrednost, in sicer 3,5-krat. Regija pa je po indeksu preživetja, kazalniku verjetnosti neuspeha v naslednjih dvanajstih mesecih tako povprečne gazele v regiji (indeks je 74, največ je 100) kot po indeksu preživetja povprečnega podjetja v regiji (49) zelo podobna dolenjsko-posavski regiji.
Tudi prihodki so najbolj zrasli pri gazelah osrednje Slovenije, in sicer za 300 odstotkov, ter gazelah dolenjsko-posavske regije, za 454 odstotkov. Največ delovnih mest, 3426, so odprle gazele osrednje Slovenije, a hkrati je regija izgubila kar 17.669 delovnih mest. Medtem ko je dravsko-pomurska regija izgubila 8700 delovnih mest, so gazele poskrbele za to, da so jih odprle 2200.
Zanimiv je tudi pogled na delež kapitala gazel. Že pregovorno so preudarne gazele Gorenjske. Pri njih pri financiranju delež kapitala dosega skoraj 52 odstotkov in imajo tudi zato najvišji indeks preživetja – 78. Bolj drzne pri financiranju so dolenjsko-posavske gazele in tudi savinjsko-zasavske gazele, saj pri slednjih v strukturi financiranja delež kapitala znaša 33,6 odstotka, pri prvih pa samo 31,5 odstotka. Zato je tudi indeks preživetja savinjsko-zasavskih gazel najnižji v skupini vseh šestih regij in znaša 68, najnižji indeks preživetja pa ima tudi celotna regija. A kljub temu je iz te regije med letoma 2001 in 2012 prišlo največ žlahtnih gazel, in sicer štiri zlate, tri srebrne in ena bronasta. Edino Gorenjska doslej še ni dobila zlate gazele.
