Podelitev nagrad za inovacije za leto 2013
Okrogla miza o inovativnosti in razvojnih priložnostih
6.6.2014 - Prispevek Petra Geršiča
Tokratno podelitev nagrad in priznanj za inovacije Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine smo obogatili s posvetom na temo Inovacije in tehnološki razvoj, na katerem je beseda tekla govorili o konkurenčnosti, inovacijah in tehnološkem razvoju v intenzivno razvojnih podjetjih. To je bila tudi tema okrogle mize z uglednimi gosti, ki so izmenjali poglede in izkušnje s področja razvoja poslovanja in inovativnosti.
Dr. Aleš Rotar iz Krke d. d. je ugotavljal, da je veliko različnih pristopov, ki vodijo do uspešnega inoviranja. Kljub temu pa lahko najdemo nekaj skupnih točk, ki povezujejo dobre inovatorje, na primer sinergija med različnimi strokovnimi področji in stik z mednarodnimi trgi. Pomembno je tudi, da razvojne aktivnosti vodi tržna osredotočenost v vseh fazah, od zasnove do izvedbe, inovativnost pa mora temeljiti predvsem na znanstveni, strokovni in proizvodni učinkovitosti.
Dr. Tomaž Savšek je v nadaljevanju predstavil izkušnje družbe TPV d. d. na področju razvoja v avtomobilski industriji, ki je dober primer zrele in relativno stabilne panoge, ki pa se kljub temu še vedno zelo hitro razvija. Za ilustracijo je uporabil primer računalniške moči sodobnega avtomobila, ki presega računalniško moč, ki jo je imelo v pred desetletji ameriško vesoljsko plovilo. TPV mora tako v vlogi razvojnega dobavitelji stalno spremljati razvoj v panogi in odgovarjati na potrebe kupcev, pri tem pa ena inovacija vodi do naslednje. Ob tem dr. Savšek je izpostavil potrebo po krepitvi raziskovalnih zmogljivosti v podjetjih ter sodelovanje med inštitucijami znanja in gospodarstvom. Pri tem bi se država morala vključevati s spodbudami za zaposlovanje mladih in nadaljnji razvoj strokovnjakov v raziskovalnih iddelkih v podjetjih, s spodbudami za nabavo in razvoj opreme, s spodbudami za sodelovanje med inštitucijami znanja in podjetjih v obliki raziskovalnih vavčerjev ter s spodbudami za sodelovanje med inovativnimi podjetji v obliki razvojnih centrov.
Perspektivo manjšega in razvojno izredno naprednega podjetja, je predstavil direktor družbe L-TEK elektronika Radko Luzar, ki vidi bistven element uspešnosti in inovativnega razvoja v ljudeh, pravih zaposlenih na pravih mestih. V kadrovski strategiji ne vidi kot nujnost neko natančno načrtovanje, ampak je zatrdil, da so velikokrat pravi ljudje potrkali na njihova vrata ravno v trenutku, ko so jih potrebovali. Pri tem je seveda jasno, da mora imeti v takih primerih ravno vodja ali vizionar podjetja sposobnost prepoznavanja pravih kadrov.
Dr. Peter Stanovnik iz Inštituta za ekonomska raziskovanja je na podlagi primerjalnih raziskav o konkurenčnosti ugotavljal, da ima Slovenija vrsto očitnih težav na področju konkurenčnosti, ki so tudi posledica zgrešene razvojne politike. V prihodnosti se bomo morali osredotočiti v dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, za kar pa moramo bolje izkoristiti vlaganja v raziskave in razvoj ter izboljšati povezavo med podjetji in raziskovalnimi institucijami. Navedel je primerjavo povprečne dodane vrednosti avstrijskih in slovenskih podjetij, ki kažejo, da smo v Sloveniji v zadnjih desetletjih predolgo vztrajali na razvojnem modelu, ki ni vzdržen. Avstrijska povprečja presegajo le redka, najuspešnejša slovenska podjetja, medtem ko je slovenska povprečna dodana vrednost globoko pod avstrijsko. Dodatno so skrb vzbujajoči podatki, ki kažejo, da smo med primerljivimi državami visoko po deležu vlaganj v raziskave, vendar te očitno ne prinesejo konkretnih tržnih rezultatov.
Ko je beseda nanesla na vlogo raziskovalnih in izobraževalnih institucij pri razvoju in inovacijah, so si bili sogovorniki edini, da igrajo v sistemu inoviranja pomembno vlogo, vendar so pri tem jasno izrekli tudi nekaj ključnih poudarkov, ki bi jih morali v Sloveniji v prihodnosti upoštevati. Tako Dr. Rotar kot tudi dr. Stanovnik in dr. Savšek so pri tem poudarili prepričanje, da je nujno, da se zavestno usmerimo v aplikativne raziskave, kar je mogoče le z jasno povezavo gospodarstva in raziskovalne sfere.
Sogovorniki so v zaključku pogovora nekaj pozornosti namenili tudi ključnim lastnostim podjetij, ki jih lahko ocenimo kot primere dobre prakse inovativnih razvojnih okolij. Pri njih so kot skupni lastnosti našli predvsem učinkovito obvladovanje znanja in specifik stroke ter prisotnost poguma soočiti se s konkurenco na globalnih trgih zato, ker posebej mednarodno delujoča podjetja vedo, kar trgi potrebujejo.
