12. razširjena seja UO GZDBK - Avtocesto hočemo takoj!
30.6.2009
Na razširjeni seji Upravnega odbora Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine so člani upravnega odbora, skupaj s povabljenimi gosti razpravljali o pomenu avtoceste za razvoj Dolenjske in Bele krajine. Seji je prisostvoval minister za promet dr. Patrick Vlačič, predstavniki DARS-a, DDC-ja, poleg njih še poslanci državnega zbora, državni svetniki, župani občin ter načelniki upravnih enot Dolenjske in Posavja. Seja je potekala na gradu Otočec, ki je bil pred dobrimi petdesetimi leti obnovljen ravno za potrebe vodenja mladinskih delovnih brigad.
Še pred samim začetkom seje so si prisotni lahko ogledali priložnostno fotografsko razstavo, ki zelo nazorno prikazuje gradnjo nekoč in danes ter osvetljuje ključne težave s katerimi se srečujemo - zastoje, prometno (ne)varnost ...
Uvodoma je Marjeta Bregar, kustosinja Dolenjskega muzeja Novo mesto, sicer tudi avtorica odmevne razstave ob 50. obletnici izgradnje avtomobilske ceste Ljubljana - Zagreb, predstavila kaj je takratna sodobna cesta prinesla našim krajem. Dejstvo je, da smo se z novo cesto vključili v mednarodno cestno omrežje, za potrebe gradnje ceste se je gradila tudi spremljajoča infrastruktura. Domača podjetja so dobila stik z mednarodnim znanjem, dobila so prve večje stroje in pridobila pomembne izkušnje za bodoče delo. V tisti čas sodijo tudi začetki, danes največjih in najuspešnejših gospodarskih družb, ki so danes nosilke regijskega razvoja. Vse to govori o izjemnem pomenu dobre cestne povezave in o tem, da bi razvoj regije potekal bistveno drugače, če hitre ceste ne bi bilo.
Današnji kazalniki gospodarjenja regijo uvrščajo v slovenski vrh (dodana vrednost na zaposlenega, neto čisti dobiček na zaposlenega, delež prihodkov ustvarjenih na tujih trgih), zaradi česar upravičeno pričakujemo čim hitrejše dokončanje manjkajočega odseka avtoceste. Statistika prometnih nesreč na manjkajočem odseku za zadnjih pet let je tragična. V tem času se je smrtno ponesrečilo 29 oseb, 32 je bilo huje, 176 lažje poškodovanih. Skupno je bilo v tem času 511 prometnih nesreč. Poleg prometne (ne)varnosti, ki povzroča sive lase delodajalcem, saj le stežka privabijo strokovnjake iz Ljubljane, da bi se vozili na delo na Dolenjsko, je težava tukajšnjega gospodarstva še nezmožnost sinhrone dobave. Za sinhrono dobavo (dobavo materialov v točno določenem trenutku) je potrebno doseči pretočnost prometa brez nepredvidenih zastojev. Posledično to omogoča nižje zaloge ali z drugimi besedami nižje stroške poslovanja. Urejena infrastruktura, kamor sodi dokončana avtocesta, je nujen pogoj, če želimo tudi v bodoče konkurirati za nove proizvode in nove modele vozil, ki se izdelujejo v naših krajih. Iz posameznih podjetij prihajajo informacije, da že zaznavajo spremembe prometnih tokov in da se tuji partnerji raje kot za ljubljansko letališče odločijo za zagrebškega, saj nas do tam povezuje avtocesta. Kot zanimivost še to, da bi kolona tovornih vozil, ki dnevno uporabljajo sedanjo hitro cesto in vstopajo ali izstopajo v pet največjih podjetij iz regije, znašala več kot 7 km. Če tem podjetjem prištejemo še vsa ostala, bi bila kolona dolga toliko, kot znaša celoten manjkajoči odsek.
Predsednik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Jože Colarič je poudaril, da smo se kot zbornica aktivno vključili v reševanje zapletov povezanih z izgradnjo manjkajočih odsekov. V preteklosti smo poslušali številne obljube, a žal ni še nič realiziranega.
Dejstvo je, da smo bili pred petdesetimi leti zadnji, ki smo dobili avtocesto, dejstvo je, da bomo zadnji tudi sedaj. Najmanj, kar pričakujemo je, da se manjkajoči odsek čim hitreje dogradi in pričakujemo, da bomo prvi pri izgradnji 3. razvojne osi. Načrtov za prihodnost ima dolenjsko in belokranjsko gospodarstvo še dovolj.
