Komentar GZS
Proračunski presežek že v 2018, pomanjkanje kadrov izziv
19.10.2017
Osnutek proračuna za leto 2018 je dobro pripravljen: namesto 305 mio EUR primanjkljaja, kot je bilo prej predvideno, naj bi imeli celo presežek v višini 50 mio EUR. Po drugi strani naj bi za maso plač v sektorju država namenili 3 % več kot je bilo predvideno. S tem se sicer nekoliko slabša struktura izdatkov, kar ne obeta zadostnih razvojnih sredstev. Zato priporočamo Vladi, da poskuša najti več sredstev v proračunu za razvojne namene.
Presežek v osnutku proračuna za leto 2018 je predvsem posledica višjih pričakovanj glede davčnih prihodkov (+410 mio EUR) kot tudi podvojitve pričakovanj pri udeležbi pri dobičku državnih podjetij (+129 mio EUR). Glavnina dodatnih prihodkov bo sicer namenjena zniževanju primanjkljaja in zniževanju javnega dolga, kar pozdravljamo. Toda za plačilo blaga in storitev bomo namenili zgolj toliko kot v letu 2017, kar ne obeta zadostnih razvojnih sredstev za digitalizacijo širšega sektorja države in izboljšanje njene učinkovitosti za državljane in gospodarstvo.
Evropska komisija: gospodarstvo na visokih obratih
Naše priporočilo vladi izhaja tudi iz ugotovitev Evropske komisije, da naj bi se slovensko gospodarstvo že pregrevalo. V letu 2017 naj bi znašala proizvodna vrzel 1,5 % in v letu 2018 2,5 %. To pomeni, da naj bi se slovensko gospodarstvo nahajalo visoko v poslovnem ciklu, kar zahteva še nekoliko večjo fiskalno konsolidacijo. V času visoke gospodarske rasti in davčnih prilivov je namreč potrebno hitreje zniževati primanjkljaj in odplačevati javni dolg.
Medletna rast posojil gospodinjstvom je bila v avgustu 7,5-odstotna. Politika poceni denarja, ki jo ECB ohranja, in povprečna rast neto plače pri 2,3 % (v prvih osmih mesecih) spodbujata tudi hitro rast cen nepremičnin. Upoštevaje slabo razvit nepremičninski trg bi se lahko ti trendi še nadaljevali.
Primanjkuje ustreznih kadrov
Elementi gospodarskega pregrevanja, ki jih opažamo, so: rast zaposlovanja je že trčila ob zid razpoložljivega števila iskalcev dela. Delež podjetij, ki ne najde primernih zaposlenih, je že več kot tretjinski. Ob tem se je po letih krize (do 2013) povečala strukturna brezposelnost, kar pomeni, da je na Zavodu RS za zaposlovanja manjše število oseb, ki so primerne ali motivirane za zaposlitev.
Neskladje na trgu dela
V času visoke gospodarske rasti bi bilo priporočljivo temeljiteje nasloviti demografske izzive. Staranje prebivalstva povečuje pritiske na nižje število delovno aktivnih, ki bodo s plačevanjem dajatev solidarnostno prispevali vse večji upokojenski generaciji. Zgolj hitrejše zniževanje primanjkljaja ni edini element proti-ciklične politike, ki ga država lahko uporabi, pač pa so elementi le-te tudi naslavljanje neskladja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, optimizacija javnih transferjev in njihova večja transparentnost, izboljšanje produktivnosti dela v sektorju država ter ukrepi za večje zaposlovanje v zasebnem sektorju. Prepričani smo, da je zdaj primeren čas, da kot družba racionalno naslovimo te izzive.
