Akcijski načrt za nadaljnjo krepitev slovenskega gospodarstva v svetu
8.3.2019 - Akcijski načrt Mednarodni izzivi 2019 - 2020 za letos in prihodnje leto opredeljuje cilje, ciljne trge in sektorje ter ukrepe za krepitev slovenskega gospodarstva v svetu. Za izvedbo zadevnih ukrepov bo letos na voljo najmanj 13 mio EUR finančnih sredstev države in EU.
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti je izrazil zadovoljstvo nad pozitivnim stanjem v slovenskem gospodarstvu: »To kaže tudi 4,5 % gospodarska rast in najvišja zaposlenost doslej ob koncu lanskega leta. Blagovna menjava Slovenije s tujino se je lani nadaljevala z rastjo. Vrednost izvoza in uvoza sta bili najvišji do sedaj. Kljub umirjanju izvoza, so gospodarski obeti ugodni.« Ob tem je izpostavil, da akcijski načrt določa konkretne cilje: »Vsako leto nameravamo povečati vrednost izvoza za 5%, povečati deleža TNI v BDP-ju za 0,5 odstotnih točk, zvišati dodano vrednost na zaposlenega za 5 % ter povečati delež izvoza malih in srednjih podjetij v skupnem izvozu za 2 odstotni točki.«
Slovenija bo nadaljevala z internacionalizacijo gospodarstva na prioritetnih trgih, večinoma v oddaljenosti do 2.000 km. Ti trgi so dostopni, kulturno podobni in že odprti za trgovinsko menjavo. Na ta seznam ciljnih držav se uvrščajo države EU (Nemčija, Avstrija, Švica, Italija, Francija, Višegrajska skupina (Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska) ter države na Balkanu (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija in Severna Makedonija), od oddaljenih držav pa tudi ZDA in Kitajska. Na širši seznam prioritetnih trgov pa se uvrščajo Ruska federacija, Velika Britanija, države Beneluxa (Belgija, Nizozemska, Luksemburg), Ukrajina, Združeni Arabski Emirati, Romunija, Bolgarija ter Švedska, Finska, Norveška in Danska.
Država bo podprla internacionalizacijo predvsem v sektorjih, kjer ima Slovenija konkurenčne prednosti in je tudi največ povpraševanja. To so sektorji vozil, električne in elektronske opreme, strojev in naprav, turizma, transporta ter izdelki z najvišjim potencialom rasti (les in lesni izdelki, pohištvo ter optične, tehnične, medicinske in druge naprave ter živilskopredelovalna industrija).
Slovenija bo krepila tudi prizadevanja v nadaljnje tuje neposredne investicije (TNI), in sicer v državah, ki tradicionalno vlagajo v Slovenijo, kot so Nemčija, Avstrija, Švica in Italija. Potencial pa imata tudi ZDA, ki sistemsko povečujejo prisotnost v Sloveniji preko evropskih hčerinskih družb, ter Japonska. Slednja izkazuje močno zanimanje za Slovenijo in potencial na področjih informacijsko-komunikacijske tehnologije in robotike ter ima pozitivne izkušnje s slovenskim investicijskim okoljem.
Slovenija bo spodbujala TNI v sektorjih, kjer ima razpoložljive naravne vire, kvalificirano delovno silo in konkurenčno prednost. To so sektorji transporta in logistike, strojev in elektronske opreme, avtomobilske industrije, orodja iz navadnih kovin, farmacevtskih izdelkov, lesa in lesenih izdelkov ter turizma.
Za spodbujanje internacionalizacije slovenskih podjetij in privabljanje TNI bo gospodarsko ministrstvo skupaj z drugimi resorji izvajalo številne ukrepe. Ti ukrepi bodo v okviru treh sklopov: i) splošni in sistemski ukrepi za izboljšanje ekosistema za internacionalizacijo, kot npr. krepitev znanja in sposobnosti, organizacijske izboljšave, krepitev prepoznavnosti Slovenije ipd., ii) ukrepi za spodbujanje internacionalizacije (npr. svetovalne storitve za izvoznike, raziskave trgov, izobraževanja, pridobivanja mednarodnih certifikatov, iskanje potencialnih izvoznih priložnosti, financiranje in zavarovanje npr. preko SID banke) in iii) ukrepi za spodbujanje vhodnih TNI (iskanje potencialnih investitorjev, podporne storitve v procesu investiranja in po zaključeni investiciji, finančne spodbude kot npr. 40 % davčna olajšava, subvencije…).
STANJE IZVOZ/UVOZ IN TNI V 2018
Izvoz je v 2018 znašal 30,9 milijarde EUR in je bil višji za 9,2 % glede na leto 2017. Prav tako se povečuje uvoz, ki je znašal 30,6 milijarde EUR in je bil višji za 11,0 % glede na leto poprej. Slovenija je v blagovni menjavi s tujino v letu 2018 več kot polovico celotnega izvoza in uvoza ustvarila z Nemčijo, Italijo, Hrvaško, Avstrijo in Francijo. Slovenija največ izvozi vozil, medicinskih in farmacevtskih proizvodov ter električnih strojev in naprav. Največ pa uvozi vozil, nafte in naftnih derivatov ter električnih strojev in naprav.
V Sloveniji v zadnjih letih naraščajo tudi tuje neposredne investicije (TNI), ki so konec leta 2017 znašale 13,7 mrd EUR oz. 5,4 % več kot konec leta 2016. Največ TNI je v predelovalni dejavnosti (32,9 %), finančni in zavarovalniški dejavnosti (22,3 %) ter v dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil.
Neposredne investicije slovenskih podjetij v tujini so konec leta 2017 znašale 5.909,2 mio EUR, kar je za 2,9 % več kot konec leta 2016. Slovenska podjetja na tujem največ investirajo v predelovalno dejavnost. Dobrih 60 % investicij je bilo v štiri države z ozemlja bivše Jugoslavije (Hrvaška, Srbija, BIH, Severna Makedonija).
Informativno gradivo za medije
Celoten dokument Mednarodni izzivi 2019-2020
PowerPoint predstavitev Mednarodnih izzivov 2019-2020
Vir in foto: MGRT
