Vlada potrdila tretji protikoronski paket
21.5.2020 - Vlada je na 17. redni seji zaključila obravnavo predloga Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije bolezni COVID-19 za državljane in gospodarstvo (#PKP3), ki vsebuje začasne ukrepe na področju dela, javnih financ, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, štipendij, subvencij študentske prehrane, visokega šolstva, infrastrukture ter javnega naročanja.
Subvencioniranje delovnega časa nadomešča ukrep subvencioniranja čakanja na delo
Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa je eden od najpomembnejših ukrepov PKP3 zakona, ki ga uvajamo kot 17. država članica EU. S tem želi vlada spodbuditi gospodarstvo k aktivaciji proizvodnih procesov in s tem prispevati k umirjanju naraščanja števila brezposelnih.
V evidenci brezposelnih se je število novo prijavljenih do konca aprila zelo višalo, v maju pa se je trend začel umirjati. Do konca aprila je bilo prijavljenih 14.419 več brezposelnih kot v enakem obdobju lani. Po ministrovih ocenah je vlada s prvim in drugim svežnjem ukrepov ohranila 260.000 delovnih mest, pomoč pa je prejelo 1,3 milijona prebivalcev.
Z ukrepom subvencioniranja bo ministrstvo financiralo do 50 odstotkov delovnega časa, to je do 20 ur na teden. Za delo, ko delavec ne bo delal, bo delodajalec izplačal nadomestilo 80 odstotkov plače in prejel subvencijo države. Osnovni pogoj za koriščenje subvencije je, da delodajalec najmanj 10 odstotkom zaposlenih ne more zagotoviti 90 odstotkov dela, torej 36 ur na teden. Delodajalec lahko ukrep uporabi vsak mesec od 1. junija do najdlje 31. decembra 2020.
Ukrepi v pomoč turizmu in gospodarstvu
Na področju turizma in gostinstva je dva ključna ukrepa predstavil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Prvi je nadomestilo za čakanje na delo za podjetja v turizmu in gostinstvu, ki jim bodo prihodki po njihovi oceni padli za več kot 10 odstotkov glede na 2019. Mednje sodijo hoteli, počitniški domovi, avtokampi, restavracije, potovalne agencije, organiziranje razstav in sejmov, obratovanje objektov za kulturne prireditve, igralnice in turistični prevozi. Delodajalci morajo delavce napotiti na čakanje do 30. junija, delavec pa se lahko v tem času vrne na delo za do 7 dni.
Drugi ukrep je dodelitev vrednostnih bonov vsem državljanom Slovenije, ki jih prejmejo osebe, starejše od 18 let, v vrednosti 200 evrov, mlajši pa v višini 50 evrov. Bone se bo lahko uporabilo do 31. decembra 2020 za nastanitve z zajtrkom, ki jih nudijo hoteli, počitniški domovi, kampi, turistične kmetije in vsi ostali podobni nastanitveni obrati za kratkotrajno bivanje. Bodo v elektronski obliki, ob unovčenju pa bo oseba morala navesti davčno številko. FURS bo v 8 dneh ponudniku storitve povrnil znesek. Višina državne pomoči s turističnimi boni je ocenjena na 345 milijonov evrov. Multiplikativni učinki oziroma dodatno koriščenje storitev pa so ocenjeni na 172 milijonov evrov.
Kot je poudaril minister Počivalšek, je bilo ministrstvo aktivno tudi na področju zagotavljanja likvidnosti podjetij. Slovenski podjetniški sklad in Slovenski razvojni regionalni sklad bosta omogočila ugodne in hitre kredite. Sredstva so že zagotovljena: 10 milijonov evrov za prvi sklad in 14,4 za regionalni sklad. Krediti bodo v višini od pet- do 50 tisoč evrov. Na ta način bo vlada podprla okoli 900 podjetij s področja turizma ali drugih panog.
V nadaljevanju je minister predstavil še ukrep s področja investicij. Vlada uvaja omilitev pogojev za dodelitev spodbud glede novih delovnih mest, in sicer do 30. junija 2021. Spodbude bodo dodeljene, če investicija najpozneje tri leta po zaključku ustvari najmanj deset delovnih mest v predelovalni in storitveni dejavnosti in vsaj tri delovna mesta v razvojno-raziskovalni dejavnosti. Dodatni pogoj za investicije v predelovalni dejavnosti je spodnja višina investicije 12 milijonov evrov, v storitveni dejavnosti 3 milijone evrov in v razvojno-raziskovalni 2 milijona evrov.
Na področju investicij vlada vzpostavlja mehanizem za preglednost neposrednih tujih naložb. Neposredna tuja naložba pomeni naložbo, ki jo izvede tuji vlagatelj z namenom vzpostavitve ali ohranjanja trajnih in neposrednih povezav med tujim vlagateljem in gospodarskim subjektom s sedežem v naši državi in s pridobitvijo najmanj 10 odstotkov udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah. Naložbo mora tuji vlagatelj na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo priglasiti najpozneje v 15 dneh od sklenitve pogodbe o združitvi ali od objave prevzemne ponudbe. Ustanovljena bo tudi kontaktna točka za za priglasitev in pregled naložb ter letno poročanje Evropski komisiji, , opredeljen pa je tudi postopek pregleda naložbe. Prav tako so v predlogu zakona opredeljeni tudi pogoji, pod katerimi je lahko neka naložba prepovedana ali preklicana, če se izkaže, da predstavlja grožnjo varnosti ali javnemu redu naše države.
Povzetki Predloga zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 >
Vir: gov.si
