Sekcija za okolje in energijo
Predlog novega Zakona o varstvu okolja v javni obravnavi
6.1.2021 - Ministrstvo za okolje in prostor je konec lanskega leta v javno obravnavo poslalo novelo Zakona o varstvu okolja. Z njo bi med drugim vzpostavilo celovit sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti, pa tudi postavilo pogoje za delovanje nevladnikov, ki opravljajo dejavnost v javnem interesu na področju varstva okolja.
Kot so v dokumentu, ki je bil na portalu E-demokracija objavljen 31. decembra lani, zapisali na okoljskem ministrstvu, novela "uvaja nove rešitve, s katerimi se urejajo najbolj pereči problemi, kot je na primer neodgovorno ravnanje z odpadki". V zvezi z odpadki je na novo celovito urejeno ravnanje z odpadki, vključno z določitvijo temeljnih pravil ravnanja z odpadki, pogojev ter meril za prenehanje statusa odpadka in ureditvijo sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti.
Kot pomembno so izpostavili tudi bolj jasno in pregledno ureditev ključnih upravnih postopkov, in sicer predhodnega postopka, postopka presoje vplivov na okolje, postopkov izdaje okoljevarstvenih dovoljenj, postopka ugotavljanja neposredne nevarnosti za okoljsko škodo in postopka ugotavljanja okoljske škode.
Predlog novele zakona celovito ureja sistem ravnanja z odpadki. Med drugim določa, da mora obdelavo odpadkov zagotoviti izvirni povzročitelj odpadkov ali njihov drug imetnik, ta nosi tudi vse stroške ravnanja z odpadki, vključno s stroški za potrebno infrastrukturo in njeno delovanje. Vlada lahko sicer predpiše, da stroške ravnanja z odpadki delno ali v celoti krijejo proizvajalci proizvodov, od katerih odpadki izvirajo, ali da jih krijejo proizvajalci proizvodov skupaj z distributerji.
V sklopu določil o proizvajalčevi razširjeni odgovornosti vlada med drugim proizvajalcem nalaga skrb in financiranje za zbiranje odpadkov, njihovo obdelavo in doseganje okoljskih ciljev ter poročanje v evidenco o proizvodih, ki sodijo v ta sistem. Proizvajalci se morajo pridružiti skupnemu izpolnjevanju obveznosti, samostojno jih lahko izvajajo le v primerih, da gre za proizvode, ki niso namenjeni za uporabo v gospodinjstvih.
Vsi proizvajalci istovrstnih proizvodov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost, bi bili v skladu z novelo skupaj finančno odgovorni, da se zberejo in obdelajo vsi odpadki iz proizvodov v določenem obdobju na območju Slovenije. Vlada pa bi si pridržala pravico, da mikro in malim podjetjem, ki dajejo na trg manjše količine proizvodov, zmanjša obseg administrativnih bremen v zvezi z izpolnjevanjem te obveznosti.
Za skupno izpolnjevanje obveznosti za proizvajalce istovrstnih proizvodov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost, bi sicer skrbela organizacija, ki bi jo morali ustanoviti in imeti v lasti ti proizvajalci. Predlog novele določa, da lahko organizacija premoženje, presežke prihodkov nad odhodki in dobiček uporabi le za izvajanje aktivnosti in ukrepov za skupno izpolnjevanje obveznosti.
V skladu z novelo bi regulativne naloge in pristojnosti na področju proizvajalčeve razširjene odgovornosti opravljala nova agencija za trg, varnost prometa in potrošnike, ki jo želi vlada oblikovati z združitvijo več doslej samostojnih agencij. Ta bi med drugim usklajevala delo organizacij, nadzirala njihovo delo in podatke, ki jih posredujejo proizvajalci proizvodov, pa tudi regulirala cene ravnanja z odpadki izvajalcev javnih služb, izvajalcev obdelave in organizacij.
Nenazadnje bi ta agencija upravljala z novim registrom, v katerega bi se morali vpisati vsi proizvajalci proizvodov, ki so vključeni v sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti, in njihovi pooblaščeni zastopniki. Širše bi država za namene izvajanja sistema vzpostavila informacijski sistem, ki bi nudil elektronsko podporo poročanju o proizvodih, danih na trg, ter bi vseboval podatke o zbranih in obdelanih odpadkih.
Predlog novele določa tudi pogoje za delovanje nevladnih organizacij na področju varstva okolja, ki opravljajo dejavnost v javnem interesu. Če je nevladna organizacija organizirana kot društvo, bi morala imeti najmanj 50 aktivnih članov, pri čemer se aktivnost ugotavlja za dve leti nazaj; v obliki zavoda bi morala imeti organizacija v tekočem in v zadnjih dveh preteklih koledarskih letih ves čas zaposleni najmanj dve osebi s polnim delovnim časom, ki imata najmanj šesto raven izobrazbe in dve leti delovnih izkušenj s področja varstva okolja; v obliki ustanove pa bi morala imeti v tekočem in v zadnjih dveh preteklih koledarskih letih najmanj 10.000 evrov premoženja v vsakem letu.
Novela zakona se med drugim posveča tudi statusu odpadka oz. njegovemu prenehanju. Med drugim denimo določa, da v primeru, da za posamezno vrsto predelane snovi ali predmeta ni predpisov, ki bi jo oz. ga urejali, ministrstvo opredeli pogoje prenehanja statusa odpadka na podlagi meril, ki jih pripravi vlagatelj vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za napravo ali dejavnost. Vsebuje tudi določila o trgovanju z emisijami toplogrednih plinov.
Vir: STA
