Odsotnost z dela zaradi obveznosti varstva otrok in omejitve javnega prevoza (višja sila)
31.3.2021 - Sprejeti ukrepi Vlade RS za zaustavitev javnega življenja med 1. in 12. aprilom 2021, med katerimi je tudi ukrep izvajanja pouka na daljavo, zagotavljanje le nujnega varstva za otroke v vrtcih in za učence od 1. do 3. razreda ter omejeno delovanje javnega prevoza, lahko vplivajo na nemožnost opravljanja dela delavca zaradi nastanka višje sile. V zvezi s tem, v nadaljevanju podajamo pojasnila MDDSZ.
Tako ukrep nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene kot zaradi nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva in ustavitve javnega prevoza po Zakonu o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) sta bila podaljšana s Sklepom o spremembah Sklepa o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ter Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19. Ukrepa sta podaljšana do 30. junija 2021.
ZZUOOP ureja podlago odsotnosti z dela v primerih, ko delavec, eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje, in ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu ali na delo ne more priti zaradi višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza.
V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi odrejene karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile na podlagi ZZUOOP, je upravičen do odsotnosti z dela in ima pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove, višina nadomestila pa ne sme biti nižja od minimalne plače.
Ključno je, da so v času delavčeve odsotnosti z dela zaradi višje sile podane okoliščine, ki utemeljujejo pravni standard višje sile (prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka), o prisotnosti le-teh pa je delavec dolžan delodajalca ustrezno seznaniti.
Pravico do povračila nadomestila plač delavcev zaradi višje sile lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
· neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
· delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in je imel na dan 13. marca 2020 več kot deset zaposlenih,
· tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
Pogosta vprašanja in odgovori ter podrobnejša pojasnila glede uveljavljanja odsotnosti zaradi višje sile zaradi varovanja otrok v času, ko so vrtci nedostopni za vse otroke in v času izvajanja pouka na daljavo so zbrana v obširnejšem pojasnilu.
*****
!!! Kritična infrastruktura
Ker prejemamo veliko vprašanj v povezavi z novo omejitvijo, ki izhaja iz Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, kaj se smatra kot kritična infrastruktura, podajamo nekaj pojasnil.
Po tem odloku se bo nujno varstvo otrok v obdobju od 1. aprila 2021 do vključno 11. aprila 2021 izvajalo le za otroke v vrtcih in učence od 1. do 3. razreda, katerih oba starša ali eden od staršev, ki je samohranilec, sta zaposlena v sektorjih kritične infrastrukture, določenih v 4. členu Zakona o kritični infrastrukturi (Uradni list RS, št. 75/17), v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, zavodih s področja socialne varnosti, v Slovenski vojski, Policiji ali v poklicnih gasilskih enotah.
Ugotavljanje in določanje kritične infrastrukture, načela in načrtovanje njene zaščite, naloge organov in organizacij na področju kritične infrastrukture ter obveščanje, poročanje, zagotavljanje podpore odločanju, varovanje podatkov in nadzor na področju kritične infrastrukture ureja Zakon o kritični infrastrukturi.
Sektorji kritične infrastrukture so sektor:
- energetike,
- prometa,
- prehrane,
- preskrbe s pitno vodo,
- zdravstva,
- financ,
- varovanja okolja,
- informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov.
Sektor iz prejšnjega stavka ima nosilca in državni organ ali več teh, ki sodelujejo z nosilcem sektorja kritične infrastrukture pri izvajanju njegovih nalog po tem zakonu. Nosilce sektorjev kritične infrastrukture in z njimi sodelujoče državne organe iz prejšnjega odstavka ter prioriteto delovanja sektorjev kritične infrastrukture določi vlada. Nosilci sektorjev kritične infrastrukture so posamezna ministrstva, ki so odgovorna za delovna področja, na katera spada kritična infrastruktura, in Banka Slovenije. Upravljavci kritične infrastrukture, ki so odgovorni za njeno vsakodnevno nemoteno delovanje, so lahko gospodarske družbe, zavodi, državni organi in Banka Slovenije.
Kriteriji za ugotavljanje kritične infrastrukture so sektorski in medsektorski. Sektorski kriteriji se ob upoštevanju posebnih lastnosti posameznega sektorja kritične infrastrukture oblikujejo na podlagi presoje mogočih posledic, ki bi nastale zaradi resnih motenj v delovanju ali prekinitve delovanja kritične infrastrukture za posamezen sektor kritične infrastrukture. Medsektorski kriteriji za ugotavljanje kritične infrastrukture pa se oblikujejo na podlagi presoje mogočih posledic, ki bi nastale zaradi resnih motenj v delovanju ali prekinitve delovanja kritične infrastrukture za vse sektorje kritične infrastrukture. Za kritično infrastrukturo je lahko določena samo tista infrastruktura, predhodno izbrana ob uporabi sektorskih kriterijev za ugotavljanje kritične infrastrukture, ki zadosti minimalni vrednosti vsaj enega medsektorskega kriterija za ugotavljanje kritične infrastrukture.
Vladni Sklep o določitvi kriterijev za ugotavljanje kritične infrastrukture Republike Slovenije in njihovih mejnih vrednosti ter prioritete delovanja sektorjev kritične infrastrukture najdete na povezavi.
Vir: gov.si, GZS
