Izplačilo regresa
15.4.2021 - Po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) mora delodajalec delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, ki za letos znaša 1.024,24 evra, najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Ob nelikvidnosti pa je skrajni rok 1. november.
Nekatera podjetja so zaradi trenutne povprečne mesečne bruto plače v državi, ki je običajno v začetku leta višja zaradi izrednih dodatkov (božičnic, 13. plač in podobno), regres zaposlenim že izplačala. S tem so namreč ujela višjo mejo neobdavčenega regresa. Kljub koronakrizi pa se pravila pri izplačilu regresa niso bistveno spremenila. Novost je zgolj pri tistih zaposlenih, ki delajo po skrajšanem polnem delovnem času, zato smo zbrali nekaj ključnih informacij o izplačilu regresa.
Komu morate izplačati regres in kolikšnega
Pravico do letnega dopusta ima po ZDR-1 vsak delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celotno koledarsko leto, potem je tudi pravica do regresa sorazmerna. Če se je nekdo zaposlil recimo šele aprila, je upravičen do treh četrtin celotnega regresa, tako kot ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta.
Zaradi koronakrize pa so imela podjetja del zaposlenih tudi na začasnem čakanju na delo, kjer so prejemali 80 odstotkov nadomestila plače, kot tudi na skrajšanem polnem delovnem času, ki je začel veljati junija lani. Ker je regres vezan na pravico do letnega dopusta, ki je opredeljena v pogodbi o zaposlitvi, so tudi delavci, ki so trenutno na čakanju na delo, upravičeni do enakega regresa, kot bi ga dobili, če bi normalno delali. Torej čakanje na delo ne vpliva na pravico delavca do regresa.
Enako je pri delavcih, ki jim je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom po protikoronski zakonodaji – tudi ti v tem času načeloma ohranijo vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delali polni delovni čas, opozarjajo na Inšpektoratu RS za delo.
Kolektivne pogodbe lahko določajo višji najnižji regres
Po kolektivni pogodbi je lahko regres tudi višji, ne sme pa biti nižji od minimalnega. Kolektivne pogodbe različno določajo višino najnižjega regresa. Tako mora v bančništvu regres znašati vsaj 80 odstotkov povprečne plače predpreteklega meseca v državi (januarja je povprečna bruto plača v državi znašala 1.977,20 evra (zadnji dostopni podatek) – najnižji regres bi torej v bančništvu znašal 1.581,76 evra), izplačan pa mora biti do 31. maja.
Nekatere kolektivne pogodbe določajo tudi, kolikšen delež regresa mora delodajalec izplačati v denarju. V kolektivni pogodbi za dejavnost trgovine je navedeno, da mora delodajalec v denarju izplačati vsaj 55 odstotkov zneska, ob izplačilu regresa v nedenarni obliki pa je delodajalec dolžan ta del regresa zagotoviti v takšni obliki, da lahko delavec nakupi širok nabor izdelkov za vsakodnevne življenjske potrebe.
V energetiki je predvideni regres v višini 70 odstotkov povprečne plače zaposlenih v elektrogospodarstvu v preteklih treh mesecih (povprečna bruto plača za obdobje zadnjih treh mesecev v panogi oskrba z električno energijo je januarja znašala 2.946,21 evra, torej bi regres znašal 2.062,35 evra).
Neobdavčen regres do višine povprečne plače
Regres je v višini celotne zadnje znane povprečne plače v državi (za januar je torej po podatkih statističnega urada znašala 1.977,20 evra) neobdavčen, torej do te višine ni treba obračunati prispevkov in akontacije dohodnine. Če delodajalec izplača regres, ki je višji od povprečne bruto plače, bo razlika obdavčena z dohodnino in obremenjena s prispevki.
Kako je pri izplačilu regresa v več delih
Zaradi koronakrize so lani podjetja regres izplačala v več delih, v zvezi s tem FURS pojasnjuje: »Če se regres za letni dopust izplačuje v več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa za letni dopust, ki se všteva v davčno osnovo, in izvedeta izračun akontacije dohodnine ter poračun že plačane akontacije dohodnine od posameznih delov regresa za letni dopust. To pomeni, da če se regres izplača v dveh delih, ki v seštevku ne presegata zneska sto odstotkov povprečne plače, ni obveznosti obračuna akontacije dohodnine (niti prispevkov za socialno varnost).«
Ob tem poudarjajo, da je pomembno, da se izplačilo po delovnopravni zakonodaji vsebinsko šteje za izplačilo regresa. »Če so torej izpolnjeni pogoji, da se drugo izplačilo po delovnopravni zakonodaji šteje za regres, se ob izplačilu dohodka upoštevajo določbe ZDoh-2 in ZPIZ-2 v zvezi z ugodnejšo davčno obravnavo regresa.«
Nelikvidnost delodajalca
Zaradi koronakrize nekatera podjetja ne bodo zmožna izplačati regresa v prihodnjih treh mesecih. ZDR-1 predvideva, da lahko v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti podjetje zaradi nelikvidnosti izplača regres najpozneje do 1. novembra tekočega leta. Podjetju načeloma ni potrebno vnaprej dokazovati nelikvidnosti. Tudi v večini kolektivnih pogodb ni natančno določeno, kdaj je delodajalec nelikviden, temveč je zgolj napisano, da je v primeru nelikvidnosti skrajni rok za izplačilo regresa 1. november. Izjema je kolektivna pogodba bančništva, ki določa, da nelikvidnost delodajalca ugotovi Banka Slovenije in s tem v zvezi izda določene ukrepe.
Po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) pa je podjetje trajneje nelikvidno (14. člen), če med drugim za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem letnem poročilu; če sredstva na računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice; ali pa če denimo več kot dva meseca zamuja z izplačilom plač ali plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačilom plač delavcem.
Inšpektor vas ne more prisiliti, da izplačate regres
Inšpektorat RS za delo vsako leto ugotavlja največ kršitev v zvezi s plačilom za delo, ki vključuje tudi regres za letni dopust. Najbolj izstopajo kršitve v zvezi z regresom, plačilnim dnem, odkrivajo pa tudi številne kršitve pri izdaji pisnega obračuna o plači, zato bodo tudi letos temu področju namenili posebno pozornost. ZDR-1 sicer za neizplačilo (ali zamudo pri izplačilu) regresa določa globo od tri tisoč do 20 tisoč evrov.
Ob tem pa spomnimo, da lahko inšpektor delodajalca le kaznuje za že storjene prekrške in mu z ureditveno odločbo naloži spoštovanje delovnopravnih predpisov v prihodnje, ne more pa doseči poplačila terjatev iz naslova dodatkov za delo in regresa. »Zato mora delavec, če želi doseči izplačilo regresa, to zahtevati s tožbo zoper delodajalca na delovnem sodišču,« so lani pojasnili na inšpektoratu. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih.
Sorazmerni delež regresa za tiste, ki ne delajo vse leto
Regres pa je lahko v nekaterih primerih nižji od minimalnega pri zaposlenih s krajšim delovnim časom. Če denimo delavec dela polovični delovni čas, je upravičen do polovice regresa. Seveda so tudi tu izjeme, denimo ko delavec dela krajši delovni čas po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali predpisih o starševskem dopustu. Takrat mu morate izplačati celoten regres.
Če ste delavcu izplačali poln regres, delavec pa vas zapusti pred koncem leta in ne vrne preveč izplačanega regresa, morate od tega zneska obračunati in plačati prispevke za socialno varnost, popraviti obrazec REK-1 za izplačilo regresa in hkrati pisno obvestiti FURS o razlogu popravka. Če je delodajalec delavcu izplačal celoten regres, nato pa je delovno razmerje prenehalo po volji delavca, lahko delodajalec uveljavlja zahtevek po civilnem pravu za vračilo sorazmernega dela regresa. Če delodajalec ne zahteva vračila, mora od zneska, ki presega sto odstotkov povprečne plače zaposlenih v državi oziroma ustrezni delež, obračunati in plačati prispevke.
Vir: Finance.si
Photo by Ethan Robertson on Unsplash
