Vlada pošilja v DZ predloge sprememb treh davčnih zakonov
6.5.2021 - Vlada je potrdila predlog sprememb treh davčnih zakonov, katerih glavni namen je razbremenitev dela, s tem pa pomoč gospodarstvu in prebivalcem pri okrevanju po pandemiji covida-19. Obetajo se dvig splošne olajšave pri dohodnini, znižanje obdavčitve kapitala ter administrativne razbremenitve. Spremembe naj bi začele veljati 1. januarja 2022.
Vlada je na 73. redni seji, dne 5. 5. 2021, določila besedila predlogov Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini in predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb zagotavlja pregledno in pravično obdavčenje ter z davčnimi ukrepi dodatno spodbuja gospodarsko okrevanje po epidemiji covid-19. Predlog zakona torej omogoča ugodnejše davčne ukrepe od veljavnih in zagotavlja prijazen administrativni okvir obdavčitve s poenostavitvami in zasledovanjem davčne gotovosti.
Predlog zakona prenaša v slovenski pravni red tudi člen direktive EU o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga, in sicer člen o obratnih hibridnih neskladjih.
S predlogom zakona nadgrajujemo davčne olajšave za zaposlovanje, za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, za donacije, za vlaganja v digitalno preobrazbo in zelen prehod. Določa se enostavnejše in ugodnejše priznavanje nekaterih odhodkov pri ugotavljanju davčne osnove.
S Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini zasledujemo osnovni cilj pomoči gospodarstvu pri okrevanju po epidemiji covid-19 ter razbremenitev davčnih zavezancev. S tem se bo okrepila konkurenčnost poslovnega okolja, kar bo vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in povečanje mednarodne konkurenčnosti Slovenije.
Predlog zakona vsebuje naslednje spremembe in dopolnitve:
• davčno razbremenitev dohodkov iz dela (postopno zviševanje splošne olajšave, znižanje davčne stopnje v zadnjem, 5. dohodninskem razredu, rahljanje pogojev za davčno ugodnejšo obravnavo plačila za poslovno uspešnost),
• davčno razbremenitev dohodkov iz kapitala in najema (znižanje stopnje dohodnine od dohodkov iz kapitala, skrajšanje obdobja imetništva kapitala, znižanje stopnje dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem in znižanje normiranih stroškov, uvedba možnosti odločitve o vključitvi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo),
• rešitve na področju obdavčitve dohodkov iz dejavnosti - spremembe na področju uveljavljanja znižanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti za določene olajšave (spremembe olajšav za donacije in za zaposlovanje, nova olajšava za vlaganja v zelen in digitalni prehod),
• druge rešitve (seniorska olajšava, znižanje bonitete za osebno motorno vozilo na električni pogon za privatne namene, sprememba na področju izračunavanja in plačevanja dohodnine od pokojnin, oprostitev plačila dohodnine od dohodkov iz naslova družinske pokojnine in dohodkov, izplačanih iz šolskih skladov).
S Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost pa se v slovenski pravni red prenašajo določbe evropskih direktiv, prav tako se želi s predlogom zakona doseči poenostavitev in administrativna razbremenitev davčnih zavezancev in davčnega organa, hkrati pa slediti okoljski politiki.
Glavni cilji predloga zakona so sledeči:
• uresničitev načela obdavčitve v državi članici potrošnje pri obdavčitvi vseh dobav blaga in nekaterih storitev osebam, ki niso davčni zavezanci,
• poenastavitve obveznosti glede izpolnjevanja obveznosti glede DDV za davčne zavezance in spodbuditev davčnih zavezancev k prostovoljnemu plačevanju DDV,
• preprečitev neplačevanja DDV pri e-trgovanju z unijskim blagom,
• uveljavljanje odbitka davka na dodano vrednost tudi za osebna motorna vozila za opravljanje dejavnosti, in sicer za vozila brez izpustov ogljikovega dioksida,
• večja fleksibilnost davčnemu organu za pojasnjevanje polj obračuna davka na dodano vrednost, ki ga davčni zavezanci morajo predložiti preko sistema eDavki,
• davčnim zavezancem ne bo več potrebno predložiti seznama prejetih in izdanih računov ob prvem obračunu davka na dodano vrednost,
• ukinja se prag za obvezen vstop kmetov v sistem davka na dodano vrednost z ohranitvijo možnosti uveljavljanja pavšalnega nadomestila ali prostovoljnega vstopa v sistem davka na dodano vrednost,
• račun v papirni obliki pa se bo izročil kupcu le na njegovo zahtevo.
Predlogi zakonov se bodo začeli uporabljati predvidoma s 1. januarjem 2022, razen določb Zakona o davku na dodano vrednost, ki se glede prenosa direktiv v zvezi z e-trgovanjem in administrativnih poenostavitev uveljavljajo s 1. julijem 2021.
Vir: Ministrstvo za finance
