Sprejet Zakon o debirokratizaciji
28.12.2021 - Državni zbor Republike Slovenije je 27. decembra 2021 sprejel Zakon o debirokratizaciji, ki bo začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V nadaljevanju podajamo novosti, ki se nanašajo na sprejet zakon.
Zakon je sestavljen iz dveh sklopov, in sicer sklopa, ki prinaša spremembe in dopolnitve zakonov z enostavnimi rešitvami, ki ne zahtevajo sistemskih sprememb zakonodaje in sklopa prenehanja veljavnosti zakonov in na njih temelječih podzakonskih predpisov.
V prvem sklopu predlog zakona vsebuje paket vsebinskih poenostavitev pravnih institutov na področjih naslednjih zakonov, in sicer se:
• pri Zakonu o prijavi prebivališča (ZPPreb-1) in Zakon o centralnem registru prebivalstva (ZCRP) se dodajajo podatki o mobilni številki in elektronskem naslovu, ki bodo omogočali hitrejši in učinkovitejši kontakt uradnih oseb s posamezniki. Elektronski naslov za vročanje je naslov za vročanje dokumentov v elektronski obliki. Za prijavo in spremembo elektronskega naslova za vročanje bo pristojna upravna enota ali diplomatsko predstavništvo oziroma konzulat;
• pri Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) se
• ukinja žig in pisanje datuma z besedo na vročilnicah in se ju nadomesti z lastnoročnim podpisom,
• vročanje v elektronski obliki omogoča le med 6. in 20. uro, ki bo opravljeno preko informacijskega sistema za vročanje vlog, vročanje in obveščanje,
• omogoča pošiljanje obvestila o poslani pošiljki tudi prek SMS sporočila in
• razbremenitev državnih uradnikov, tako da bodo lahko vsi državni sekretarji (tudi tisti brez strokovnega izpita in ustrezne izobrazbe), podpisovali odločbe v posamičnih postopkih.
• pri Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU) je pri sklepih s katerimi se odloča o pravici ali obveznosti javnega uslužbenca ter o zahtevi za odpravo kršitev pravice iz delovnega razmerja omogočeno, da se tovrstni sklepi po novem lahko javnim uslužbencem vročajo tudi po elektronski poti v elektronski predal, katerega zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Vročitev velja za opravljeno 15. dan od dneva odpreme. Če javni uslužbenec v času pošiljanja elektronskega sporočila ne dela, velja vročitev za opravljeno 15. dan od dneva vrnitve na delo. Pri odškodninski odgovornosti javnega uslužbenca je novost, da lahko tretja oseba kot oškodovanec zahteva povračilo škode tudi od tistega, ki ji je protipravno povzročil škodo, če je bila škoda povzročena naklepno ali iz hude malomarnosti.
• pri Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) se ukinja overjanje natisnjenih izvodov odločb z elektronskim podpisom;
• pri Zakonu o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT) se ukinja letne izjave izvedencev, sodnih tolmačev in sodnih cenilcev Ministrstvu za pravosodje o ažurnosti njihovih podatkov;
• pri Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) se olajšuje sklepanje pogodb med javnim sektorjem in poslovnimi subjekti, tako da se izjavo ponudnika o nepovezanosti s predstojnikom javne osebe pridobi le v postopku podeljevanja koncesije, sklepanja javno-zasebnega partnerstva in javnega naročila;
• pri Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2) in Zakonu o agrarnih skupnostih (ZAgrS) se omogoča, da je v davčnih postopkih davčni zavezanec sama agrarna skupnost in ne več vsi njeni člani;
• pri Zakonu o ohranjanju narave (ZON) naloge upravljanja zavarovanega območja lahko po novem izvajal tudi ustanovitelj. Ob tem se omogoča izvajanje naravovarstvenega nadzora tudi občinski ali medobčinski upravi;
• pri Zakonu o športu (ZŠpo-1) se ukinja dvojno preverjanje izpolnjevanja pogojev polnoletnosti in najmanj srednje poklicne izobrazbe pri vpisu v razvid strokovnih delavcev v športu;
• pri Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) se želi pospešiti hitrost odločanaj in učinkovitost ter gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi na način, da se posvetovalno pristojnost strokovnih komisij pri podeljevanju javnih sredstev usklajuje z dometom njihove strokovne avtonomije na posameznih kulturnih področjih;
• pri Zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej) se tudi v manjših krajih, ki so vezani na mestna pokopališča, dopušča spoštovanje želje žalujočih, da lahko pokojnik do pogreba leži doma;
• pri Zakonu o uradnem listu (ZUL) se dodaja novo poglavje, ki ureja Register pravnih aktov lokalnih skupnosti. Vodilo, upravljalo in koordiniralo ga bo javno podjetje. Register pravnih aktov lokalnih skupnosti je zbirka podatkov v elektronski obliki, ki vsebuje podatke o predpisih in drugih aktih lokalnih skupnosti, objavljenih v uradnem listu ali drugem uradnem glasilu v skladu s statutom lokalne skupnosti, in druge podatke o dejavnosti lokalnih skupnosti. Lokalne skupnosti bodo morale z javnimi podjetji skleniti dogovore o zagotavljanju podatkov. Omenjeni register bo objavljen na spletnih straneh javnega podjetja, njegov dostop pa bo brezplačen. Vlada bo naknadno podrobneje določila vsebino, način upravljanja in vodenja Registra pravnih aktov lokalnih skupnosti ter obveznosti lokalnih skupnosti in javnega podjetja v zvezi z njim.
V drugem delu sklopa predlog zakona vsebuje nabor zakonov, ki prenehajo veljati. Razveljavlja se 207 zakonov in vse podzakonske predpise, izdane na njihovi podlagi, ter določa prenehanje uporabe 18 zveznih jugoslovanskih zakonov. S razveljavitvijo in prenehanjem se želi prekiniti dosedanjo nomotehnično prakso.
Vir: Pravna služba GZS
