Zakonodaja
Vlada sprejela predlog Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2)
13.4.2022 - Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence ter ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejetje po nujnem zakonodajnem postopku.
Predlog Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljnjem besedilu: predlog zakona) prenaša v slovenski pravni red Direktivo 2019/1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/1).
Poglavitne zakonodajne spremembe glede na veljavni ZPOmK-1 se nanašajo na uvedbo administrativnega sankcioniranja podjetij, preiskavo, uporabo informacij iz izjav zaradi prizanesljivosti, ki so pridobljene z vpogledom v spis ter na vročanje in izvršitev aktov v tujini in aktov organov, pristojnih za varstvo konkurence druge države članice.
V nadaljevanju so po sklopih predstavljene novosti, ki jih prinaša novi predlog zakona.
1. Pri uporabi podatkov iz izjav zaradi prizanesljivosti in vlog za poravnavo:
• se podatki iz izjave zaradi prizanesljivosti in vlog za poravnavo lahko uporabijo v postopku pred sodiščem, ki preizkuša odločbo agencije, le, kadar je to potrebno za uveljavljanje pravice do obrambe v postopku pred sodiščem in le za namene presoje porazdelitve administrativne sankcije, ali za presojo odločbe, s katero je agencija ugotovila kršitev pravil varstva konkurence ali prekršek iz predloga zakona;
• ni dovoljeno razkriti določenih dokumentov in informacij, razen če se je postopek pred agencijo že končal.
2. Pri dopolnitvah preiskovalnih pristojnosti agencije:
• se poenotijo pogoji za izdajo odredbe za preiskavo prostorov in dokumentacije, vključno s preiskavo elektronskih naprav;
• se omogoči možnost vložitve pritožbe, če se sodnik ne strinja s predlogom agencije za uvedbo preiskave;
• lahko agencija zbira informacije od podjetij še preden izda sklep o uvedbi postopka.
3. Pri uvedbi administrativnega sankcioniranja podjetij:
• se lahko v enem (upravnem) postopku ugotovijo kršitve (predloga zakona ali 101. ali 102. člena PDEU), s čimer se podjetju za ugotovljeno kršitev izreče administrativno sankcijo v obliki enkratnega denarnega zneska ali periodičnega denarnega zneska;
• se lahko v postopku uporabi vse vrste dokazov z izjemo tistih, ki so bila pridobljena s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
• se pojma naklep in malomarnost iz predloga zakona opredelita skladno s sodno prakso Sodišč EU;
• je lahko s strani agencije izrečena dnevna periodična administrativna sankcija do največ 5 odstotkov povprečnega dnevnega skupnega prometa v predhodnem poslovnem obdobju z namenom prisile podjetja k predložitvi popolnih in pravilnih informacij;
• se lahko uvedejo administrativne sankcije matični družbi in pravnemu ali gospodarskemu nasledniku podjetja v primeru, da krši določbe 101. ali 102. člena PDEU;
• se lahko članom podjetniškega združenja naloži solidarna odgovornost za plačilo administrativnih sankcij, ki so bile naložene podjetniškemu združenju. Če prispevki niso plačani, lahko agencija zahteva plačilo neposredno od članov, katerega predstavniki so člani organov odločanja podjetniškega združenja. V primeru, da agencija tudi s tem ne uspe, lahko zahteva poplačilo administrativnih stroškov od drugih članov, ki so dejavni na trgu, razen, če ti dokažejo, da niso izvajali kršitev, za kršitve niso vedeli, ali so vedeli za kršitve pa so imeli do njih odklonilno mnenje;
• je spremenjen tek zastaranja, ki ga po novem pretrga vsako dejanje agencije, ki ga izvede zaradi preiskave.
4. Pri določitvah izjem glede vpliva izjave za odpustitev sankcij na izrek sankcije fizični osebi:
• se trenutnim in nekdanjim odgovornim osebam in drugim zaposlenim v podjetju, ne sme izreči sankcij v kazenskem postopku, če so vložili izjavo zaradi prizanesljivosti in so pri tem izpolnjeni zakonski pogoji;
• lahko državni tožilec odstopi od kazenskega pregona v primeru, ko prispevek fizične osebe k odkritju in preiskavi kartela pretehta nad interesom za pregon.
5. Pri mednarodnem sodelovanju pri vročitvi in izvršitvi dokumentov organov, pristojnih za varstvo konkurence:
• se spreminja način vročanja predhodnih ugotovitev o domnevni kršitvi ter drugih procesnih aktov podjetju, ki ima sedež ali premoženje v drugi državi članici ter način izvršitve pravnomočne odločbe, s katero je izrečena administrativna sankcija ali periodična administrativna sankcija podjetju;
• se spreminja vročanje aktov agencije, medtem ko pravnomočne odločbe izvršuje davčni organ.
Vir: gov.si in Pravna služba GZS
Photo by GR Stocks on Unsplash
