Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPIPP)
21.4.2023
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPIPP) je pripravljen z namenom implementacije Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti, odprave ustavne neskladnosti določb ZFPPIPP, ki jih je ugotovilo Ustavno sodišče Republike Slovenije, ter povečanja učinkovitosti postopkov zaradi insolventnosti – tako postopka prisilne poravnave kot tudi stečajnega postopka.
Predlog zakona navedene cilje zasleduje s spremembami, ki zaostrujejo pravila, ki določajo obveznosti poslovodstva ob nastopu insolventnosti (in dopolnitvijo pravil poslovodstva ob nastopu grozeče insolventnosti), vzpostavitvijo možnosti za prestrukturiranje terjatev v okviru novega postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti v primerih, ko dolžnik še ni insolventen, ko mu le-ta šele grozi. V postopku prisilne poravnave (in torej z namenom odprave že nastale insolventnosti) se širijo možnosti uporabe posebnih pravil finančnega prestrukturiranja. Postopek poenostavljene prisilne poravnave se nadomešča s posebnimi pravili (za malo gospodarstvo) v postopku prisilne poravnave, s čimer se omogoča večji nadzor glede prijavljenih terjatev in izboljšanje procesnega položaja upnikov. Predlog zakona vsebuje tudi vrsto rešitev glede izboljšanja poplačila upnikov v stečajnem postopku in zagotovitve večje preglednosti prodaj v stečajem postopku, izboljšanja položaja delavcev v postopkih prestrukturiranja in v stečajnem postopku ter učinkovitejšega vodenja disciplinskih postopkov zoper upravitelje. Na področju osebnega stečaja se, skladno z zahtevami Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti, skrajšuje preizkusno obdobje, vendar se hkrati tudi zaostrujejo pogoji za odpust dolga. Predlog zakona prinaša strankam tudi možnosti izrednega pravnega sredstva – revizije zoper nekatere odločitve v stečajnem postopku in se tako krepi vloga Vrhovnega sodišča RS tudi v teh postopkih.
Vir: gov.si
