Stališča GZS
GZS ministrstvu posredovala pripombe na predlog davčnih sprememb
4.7.2024
»Predstavljeni predlogi davčnih sprememb so splošno gledano nesistemski, ne prispevajo k stabilnosti davčnega okolja v Sloveniji in ne naslavljajo ključnih izzivov, s katerimi se sooča gospodarstvo: visoka obdavčitev dela, šibka dinamika novih start-upov in scale-upov, premajhne investicije v raziskave in razvoj in nekonkurenčnost pri privabljanju in zadrževanju ključnih kadrov,« je zapisala Gospodarska zbornica Slovenije v pripombah na predlog davčnih sprememb, ki jih je ob zaključku javne razprave v roku posredovala ministrstvu za finance. Pri tem se je GZS naslonila na sklepe Strateškega sveta za davke pri GZS, ki ga sestavljajo strokovnjaki iz gospodarstva.
Ob tem je GZS opozorila, da določene predstavljene zakonske rešitve naslavljajo relativno ozek segment poslovnih subjektov ali posameznikov in so tako lahko v nadaljevanju zakonodajnega procesa tudi predmet ustavne presoje, saj izpostavljajo določeno neenakost.
GZS nasprotuje skrajšanju obdobja časovnega omejevanja davčnih izgub na 5 let, pri čemer argumentira, da polovica evropskih držav takšnih omejitev ne pozna, da je že v veljavi omejitev deleža koriščenja olajšave in da predlog v nekonkurenčni položaj postavlja družbe, čigar poslovni model je vezan na visoka nihanja v poslovnem ciklu (npr. proizvodnja trajnih dobrin, poslovanje z nepremičninami ali posli kreditiranja). Pri posebni osebni olajšavi za nove rezidente GZS predlaga zvišanje odstotka davčnega kredita, odpravo starostne meje (strokovnjaki so pogosto starejši od 40 let) ter postavitev meje pri plači nad povprečno plačo (namesto nad 2-kratnika povprečna plače), saj bi to razširilo možen nabor potencialnih mednarodnih strokovnjakov, ki bi obogatili kadrovski bazen Slovenije.
Poleg tega GZS predlaga, da se olajšava razširi tudi na domače strokovnjake, kar bo omogočalo njihovo zadržanje v Sloveniji oz. enako obravnavo z novimi rezidenti. Univerzalen ukrep, ki bi po prepričanju GZS naslavljal visoko obremenitev plač zaposlenih s socialnimi prispevki, bi bila uvedba razvojne kapice nad 1,6-kratnikom povprečne plače.
Pri predlogih spremenjene obdavčitve delnic ali deležev izraža GZS zadržanost, razen v delu, ko se odpravlja obrutenje, ki znižuje nesorazmerno obdavčitev zaposlenih. Predlaga, da se ob prodaji delnice ali deleža obračuna le kapitalski dobiček, ob dodelitvi pa se ne obračunajo socialni prispevki ali dohodnina, saj dodelitev delnice ali deleža po vsebini ni dohodek iz delovnega razmerja in večina evropskih držav takšno rešitev tudi pozna.
GZS se strinja, da se pri boniteti za zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora le-to določi na pavšalen način, vendar predlaga njeno znižanje tako, da obremenitev ostane na nivoju dosedanje in se obračuna samo enkrat letno ob plačilu premije zavarovanja. Poleg tega predlaga odpravo bonitet na zavarovanja, plačana zaposlenim, namenjena varovanju zdravja in promocije zdravja na delovnem mestu.
GZS pozdravlja možnost prenosa olajšave za digitalni in zeleni način na 5 let (iz aktualno 1 leta) in vzpostavitev možnosti za oblikovanje DDV skupine. Nasprotuje pa dvigu trošarine na pivo in dvigu DDV na sladke pijače.
GZS opozarja na potrebo po bolj ambicioznem posegu v davčno zakonodajo in ponovno izpostavlja svoj predlog mini davčne reforme. Po zagotovilih Ministrstva za finance naj bi do konca leta pripravili še en paket sprememb, kar je po mnenju GZS priložnost, da vendarle pridemo do bolj korenitih spodbud za gospodarsko rast.
