Sekcija za informatiko, Stališča GZS
Poročilo digitalnega desetletja za leto 2024: Stanje v Sloveniji je zaskrbljujoče
16.7.2024 - Evropska komisija (EK) je nedavno objavila letno Poročilo digitalnega desetletja za leto 2024 (prej DESI), ki vključuje analizo na evropski ravni za štiri področja digitalnega gospodarstva in družbe: digitalne kompetence, digitalna infrastruktura, digitalna preobrazba gospodarstva in zagotavljanje digitalnih javnih storitev, ki izhajajo iz programa politike »Pot v digitalno desetletje«.
»Splošna ugotovitev analize poročila je, da je stanje za Slovenijo alarmantno. Slovenija v zadnjih dveh letih nazaduje na področju digitalizacije in je padla pod povprečje EU – po naši oceni smo na 17. mestu! Še leta 2022 smo bili na 11. mestu, torej nad povprečjem EU ter s pozitivnim trendom. Glede na to, da na področju digitalizacije EU zaostaja za ZDA, je slovenski zaostanek za povprečjem EU toliko bolj zaskrbljujoč,« opozarja mag. Nenad Šutanovac, direktor GZS – Združenja za informatiko in telekomunikacije.
Ker je digitalizacija pot do višje produktivnosti, konkurenčnosti in trajnostnega zelenega prehoda, ti rezultati pomenijo, da bomo kmalu imeli še večje težave na teh področjih. »Ključni težavi Slovenije, kar poudarja tudi poročilo, sta digitalizacija MSP in število IKT strokovnjakov oz. strokovnjakinj,« izpostavlja Šutanovac in dodaja, da tudi zadnje poročilo UMAR o produktivnosti ugotavlja, da je pospešen prehod v pametno in zeleno preobrazbo nujen. To bi morala biti strateška prioriteta države, kar zahteva hitre ukrepe in prerazporeditev sredstev.
Hkrati opozarja, da ima Slovenija v Nacionalnem strateškem načrtu za digitalno desetletje velik razkorak med cilji in ukrepi, ki naj te cilje podpirajo. Meni tudi, da je potrebno skladno z navedenim v načrtu ponovno preveriti prioritete in jih ustrezno podpreti z ukrepi in finančnimi viri.
Po Poročilu digitalnega desetletja za leto 2024 je Slovenija na področju digitalizacije gospodarstva pri večini kazalnikov pod povprečjem EU, na treh pa čisto na repu. Tudi trend v zadnjih dveh letih je močno negativen. Še leta 2022 je bila Slovenija na področju digitalizacije gospodarstva na 9. mestu v EU, in s tem precej nad povprečjem EU, zdaj pa je po naši oceni na 18. ali 19. mestu. »Podatek ne preseneča, saj v Sloveniji v zadnjih dveh letih podpori digitalizacije gospodarstva, še posebej MSP, ne posvečamo dovolj virov, mnogi v preteklosti uspešni instrumenti (vavčerji, razpisi P4D) že več kot dve leti stojijo, novih pa tudi ni,« pojasnjuje Šutanovac in dodaja, da je iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) le 20 % namenjenih digitalizaciji, od tega pa kar približno 80 % za digitalizacijo javnega sektorja – torej minimum za gospodarstvo. Prav tako je iz evropskih kohezijskih sredstev za podporo digitalizaciji MSP namenjeno izjemno malo denarja.
Je pa Šutanovac pohvalil razpis za digitalizacijo velikih podjetij, ki ga je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport iz naslova NOO objavilo že leta 2022 in so projekti v teku.
Izpostavil je nujnost naložb v inovacije in razvoj, predvsem pa spodbude za podjetja, da vključijo digitalne rešitve, kibernetsko varnost, podatkovno analitiko in umetno inteligenco v svoje poslovne procese in razvijajo nove produkte in storitve na tej osnovi.
Na področju digitalnih kompetenc je stanje prav tako zelo slabo, saj smo razen na enem kazalniku pod povprečjem EU, najslabše pa se je Slovenija odrezala po števila IKT strokovnjakov, kjer smo šele na 25. mestu – za nami sta samo Grčija in Romunija. »Slovenija je na repu evropskih držav glede uvajanja obveznega predmeta računalništva in informatika v osnovne in srednje šole, kar bo dolgoročno še poslabšalo naše zmožnosti in mladim otežilo enakopravno vključevanje v digitalno družbo. Kot kratkoročni ukrep pa pričakujemo bistveno več podpore izobraževanju že zaposlenih,« je bil kritičen Šutanovac.
Nekoliko boljše je področje digitalnih javnih storitev, kjer je Slovenija napredovala na področju eZdravja, vendar na GZS – ZIT ocenjujejo, da je tudi na tem področju v zadnjem letu nazadovala in je pod povprečjem EU. Dejstvo namreč je, saj so evropske države napredovale hitreje od nas, kar potrjuje e-government benchmark.
Kot edino področje, kjer je Slovenija ohranila pozicijo znotraj EU-27 in je po oceni GZS – ZIT še vedno nad povprečjem, je področje digitalne infrastrukture, kjer je napredovala predvsem na področju mobilnih omrežij 5G. Spodnja tabela, ki prikazuje napredek izbranih parametrov poročila in primerjavo z napredkom povprečja EU, kaže, da je Slovenija v absolutnih številkah v zadnjem letu napredovala pri šestih parametrih, pri petih parametrih pa nazadovala. Merjeno relativno glede na napredek EU je mogoče ugotoviti, da je Slovenija napredovala hitreje zgolj pri dveh kazalnikih, in sicer v pokritosti 5G omrežja (kjer gre zasluga operaterjem mobilnih omrežij) in na področju digitalnih javnih storitev za državljane. Pri vseh ostalih je relativno nazadovala.
Vir: GZS - Združenje za informatiko in telekomunikacije
