Gospodarska zbornica   Dolenjske in Bele krajine

Koliko časa še – 3. razvojna os jug

Koliko časa še – 3. razvojna os jug

25.9.2024

25. 9. 2024 je na gradu Otočec potekal dogodek z naslovom ''Koliko časa še – 3. razvojna os jug'' v organizaciji Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine (GZDBK), na katerem so člani upravnega in nadzornega odbora GZDBK, skupaj s povabljenimi gosti razpravljali o nujnosti pričetka izgradnje 3. razvojne osi jug. Dogodku so prisostvovali minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, ministrica za pravosodje Andreja Katič, predstavniki DARS-a, poleg njih še predsednik GZS Tibor Šimonka, poslanci državnega zbora, državni svetniki in župani dolenjskih in belokranjskih občin.

Dogodek je simbolno potekal na isti lokaciji, kjer so pred 15 leti gospodarstveniki Dolenjske in Bele krajine razpravljali o pomenu avtoceste za razvoj Dolenjske in Bele krajine in zahtevali dokončanje manjkajočega odseka dolenjske avtoceste.

Gospodarstveniki Dolenjske in Bele krajine se zavedajo vpliva, ki ga ima prometna infrastruktura na razvoj gospodarstva in s tem ohranjanje delovnih mest, investicij v nove proizvodno logistične prostore in opremo, razvoj oskrbovalnih verig in konkurenčnost na zahtevnih tujih trgih, zato že vrsto let opozarjamo ključne deležnike na negativne posledice razvojnega, gospodarskega, varnostnega, ekonomskega in socialnega vidika, ki jih iz dneva v dan povzroča zamuda pri začetku gradnje 3. razvojne osi jug, hitre štiripasovne ceste.

Zgrajena 3. razvojna os bo končno povezala Belo krajino s sodobno in varno cesto. Nova državna cesta od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do MMP Metlika in do priključka Črnomelj jug bo pospešila pretok znanja, odprla prostor za nove investicije in zmanjšala razvojne razlike znotraj naše regije. Ustvarjene bodo razvojno poslovne priložnosti za gospodarski kot negospodarski sektor s poudarkom na mladih.

Nova cestna povezava bo prinesla veliko pozitivnega za vse. Prepričani smo, da se bodo tudi mladi lažje odločali za Belo krajino kot lokacijo, primerno za življenje, za razvoj podjetniške dejavnosti, za zaposlitev. Cesta bo prinesla, tako kot se je to zgodilo v Šentjerneju in Trebnjem, višjo dodatno vrednost, višje plače, boljšo kakovost življenja za vse. Možnosti na obstoječih lokacijah za postavitev novih obratov je dovolj, možne so širitve, povezave, bistveno se bo izboljšala logistika, pretok ljudi in blaga pa bo bistveno bolj kakovosten in hitrejši ter z občutno manj tveganji na cesti. Dnevno se po cestah visokega tveganja iz Bele krajine v novomeške gospodarske družbe oz. iz Dolenjske v belokranjske gospodarske družbe namreč vozi več tisoč zaposlenih. Žal smo imeli v zadnjih letih tudi med zaposlenimi več nesreč s tragičnimi posledicami. Z novo hitro cesto bo tako dnevni transport in prihod na delo manj stresen in veliko varnejši.

***

Tomaž Kordiš, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine je v uvodu predstavil ključne mejnike 3. razvojne osi jug. Že 20. januarja 2006 je Ministrstvo za promet podalo Ministrstvu za okolje in prostor pobudo za umestitev južnega dela štiripasovne hitre ceste Novo mesto-Metlika-Vinica med avtocesto A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu in državno mejo z Republiko Hrvaško v prostor. Temu je 21. decembra 2012 sledila Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline, ki jo je sprejeta Vlada Republike Slovenije. Za Dolenjsko in Belo krajino je bil 22. novembra 2016 sprejet dokument Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030, ki jasno opredeli 3. razvojno os in postavi časovnico za pripravo DGD in gradnjo 1. in 2. etape ter 3. in 4. etape. Vlada Republike Slovenije je 7. decembra 2017 sprejela Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in do priključka Črnomelj jug. Januarja 2019 pa je bila sprejeta za regijo izjemno pomembna odločitev in sicer gradnja 3. in 4. etape prvega odseka južnega dela 3. razvojne osi od priključka Osredek do priključka Maline v dolžini 12,4 km se izvede kot rešitev štiripasovne cestninske ceste. 31. julij 2019: objavljen Javni razpis za ugotavljanje sposobnosti izvajalca za gradnjo 1. in 2. etape. DARS je 14. maja 2020 vložena zahtevo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja za traso in mostova čez reko Krko. Julija 2021 pa je bila izdelana študija izvedbe projekta in predinvesticijske zasnove za gradnjo 2. odseka 3. razvojne osi jug, od priključka Maline do MMP Metlika in do priključka Črnomelj jug. Gradbeno dovoljenje za 1. in 2. etapo hitre ceste od priključka na dolenjsko avtocesto pri Novem mestu do priključka Osredek, 1. in 2. etapa je bilo izdano 20. oktober 2021. V decembru 2021 pa so bile vložene  tožbe zoper gradbeno dovoljenje za gradnjo južnega dela 3. razvojne osi (1. in 2. etapa). Upravno sodišče RS je julija 2022 izdalo sodbo, s katero je odpravilo GD za 1. in 2. etapo in vrnilo zadevo MOP v ponoven postopek. Po nekaj več kot enem letu, 3. julij 2023 je Ministrstvo za naravne vire in prostor izdalo gradbeno dovoljenje za 1. in 2. etapo hitre ceste. Civilna iniciativa 3. razvojna os – jug je avgusta 2023 vložila tožbo zoper gradbeno dovoljenje za gradnjo tretje razvojne osi jug 1. in 2. etapa.

Predsednik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine mag. Marko Gorjup je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil, da regijske gospodarske družbe že več kot petnajst let ustvarjajo odlične rezultate. S ponosom se lahko pohvalimo, da je poslovanje družb Dolenjske in Bele krajine že tradicionalno boljše in stabilnejše od državnega povprečja. To potrjujejo tudi podatki za leto 2023, ki izkazujejo odlične vrednosti izbranih kazalnikov gospodarnosti, donosnosti, produktivnosti in financiranja. Vse to je naš ponos, a regija se sooča z vse bolj perečo težavo, prometno infrastrukturo oz. 3. razvojno osjo. Na Gospodarski zbornici Dolenjske in Bele krajine pričakujemo, da bo gradbeno dovoljenje za 1. in 2. etapo jeseni postalo pravnomočno in da DARS takoj prične z aktivnostmi za gradnjo hitre štiri pasovne ceste. To bo dalo jasno, pozitivno, razvojno sporočilo celotni regiji, predvsem pa Beli krajini, ki je trenutno odmaknjena od Slovenije. Hkrati bo v Novem mestu rešilo kolaps ob prometnih konicah, ki onemogoča Just in time oskrbovanje podjetij ter s tem povzroča velike izgube.

»DARS mora kot investitor zagotoviti ustrezno pripravljeno dokumentacijo, ki bo prestala pritožbe, Vlada pa ustrezni zakonski okvir za prednostno odločanje in preprečevanje nadaljnjih nerazumnih pritožbenih postopkov,« je na dogodku izpostavil novomeški župan Gregor Macedoni.

Župan občine Črnomelj Andrej Kavšek je zbrane nagovoril v imenu vseh treh belokranjskih občin. V svojem govoru je poudaril: »Sicer smo Belokranjci veseli, da so se začele izvajati aktivnosti tudi na belokranjskem delu. Začenši s projektiranjem, parcelacijami, geomehanskimi raziskavami in arheološkimi raziskavami. Še bolj pa bomo veseli vsake pospešitve aktivnosti. Pri tem posebej poudarjam: če ne bo tunela, smo v slepi ulici.« Hkrati se je črnomaljski župan dotaknil poudarjanja trajnostne mobilnosti in železniškega prometa: »Marsikdo ne ve, da zaradi dotrajanosti proge, kjer vsakih nekaj mesecev omejijo hitrost na posameznih odsekih tudi na 10 km/h, traja pot v Novo mesto namesto 35 - 40 minut tudi več kot uro in 10 minut, če seveda ni zamud. Otroci zamujajo v šolo in nasploh je nejevolja velika. Prejšnji teden sem dobil dobronamerno pismo dijakov v okviru tedna mobilnosti, v katerem so med drugim v zvezi z vožnjami z vlakom navedli nekaj predlogov: popraviti tirnice na relaciji Črnomelj - Novo mesto, sanirati most pri Otovcu (strah jih je, da se bo podrl), novejši in hitrejši vlaki s klimo in omrežno povezavo Wi-Fi, obnoviti železniško postajo Črnomelj, nova železniška povezava do Vinice, vlaki največkrat zamujajo in so prepolni. Tako smo Belokranjci dejansko v mišji kletki.«

»3. razvojna os – jug ni samo infrastrukturno vprašanje, ampak je nujna za razvoj gospodarstvo in splošno dobrobit prebivalcev tega dela Slovenije. Zavedati se moramo, da sta Novo mesto in Krško gospodarsko dobro razvita, zato je nujno, da ju infrastrukturno okrepimo, ter povežemo z Belo krajino,« je v svojem nagovoru povedal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han in izpostavil, da »Decentralizacije brez ustreznega omrežja preprosto ni. In če želimo govoriti o resnični decentralizaciji, ki je za Slovenijo nujno potrebna, moramo zagotoviti enake priložnosti za vse, ne glede na to, kje v državi živijo. In kot minister za gospodarstvo, turizem in šport še kako razumem, da dobra infrastruktura predstavlja bistveni temelj za razvoj podjetništva, turizma in ustvarjanje novih priložnosti.«

»V okviru priprave državnih proračunov za 2025 in 2026 je tudi za prihodnje leto za obnove in novogradnje na državnem cestnem omrežju predvidenih nekaj več kot 400 milijonov evrov,« je povedala ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek. Mag. David Skornšek, predsednik uprave DARS d.d. je predstavil stanje in aktivnosti na projektu 3. razvojna os jug. Več >

Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije je na pristojne naslovil »... ne kritiko, ampak iskreno željo, prošnjo, da se postopki premaknejo, hitreje odvijajo. Ni potrebno resetirati zakonov, ampak sprejeti zakon nad zakoni, ki bi omogočal izvedbo takšnih prioritetnih projektov.«

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je, glede na predstavljen dolgotrajen potek postopkov, spregovorila o morebitni vključitvi prednostne obravnave postopkov na sodiščih, povezanih z obravnavo infrastrukturnih projektov. Pri tem pa je tudi poudarila, da bodo postopki najhitrejši, če bodo nosilci posebej skrbno pazili na to, da se vodijo pravilno, saj je to lahko zagotovilo, da se s strankami v postopkih ne bodo srečevali na obravnavah na sodiščih.

Tomaž Kordiš, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine je dogodek sklenil z mislijo, »... da je skrajni čas, da regija dobi varno in kakovostno hitro cesto, ki bo Belo krajino povezala z Novim mestom, Ljubljano in ostalo Slovenijo. Vsak dan šteje in več kot nujno je že, da se končno premaknemo od besed k rezultatom.«

***

Povezave do objavljenih zgodb v informativni oddaji Novice TV Vaš kanal:

Daljša reportaža bo v oddaji Smo dobri gospodarji v torek, 1. 10. 2024, ob 20.00, posnetek dogodka pa bo objavljen v sredo, 2. 10. 2024, ob 20.00.

Nazaj