Sekcija za inovativnost
Javno posvetovanje o evropskem aktu o inovativnosti
15.7.2025
Evropski akt o inovativnosti je namenjen obravnavi ključnih izzivov, s katerimi se srečujejo vsa inovativna podjetja v EU, tako velika kot manjša. Vključeval bo tudi nekatere posebne ukrepe za manjša podjetja, zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, saj se spopadajo s številnimi dodatnimi ovirami, ki jim otežujejo dostop do trga in rast.
Med vprašanji, ki jih lahko obravnava evropski akt o inovativnosti, so:
• Regulativna razdrobljenost: Obstoj 27 različnih regulativnih ureditev v EU ustvarja zapleteno regulativno okolje za čezmejno poslovanje in vlaganje na enotnem trgu EU.
• Potreba po inovacijam prijaznejših regulativnih okvirih: Regulacija lahko spodbuja inovacije, če je dobro zasnovana. Vendar oblikovalci politik morda ne ocenijo vedno dovolj možnega vpliva prihodnje zakonodaje na inovacije, kar lahko povzroči pretirano regulativno breme.
• Nezadostne priložnosti za preskušanje inovativnih rešitev: Medtem ko se preskusne platforme in živi laboratoriji v Evropi že pogosto uporabljajo za preskušanje inovativnih rešitev kot del širših raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, so regulativni peskovniki manj razširjeni na ravni EU in držav članic. Sodelovanje med pristojnimi regulativnimi organi in inovatorji za vzajemno učenje o možnem regulativnem vplivu inovativnih tehnologij še ni doseglo svojega polnega potenciala.
• Omejen dostop do financiranja: Zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi v EU težko uporabijo svoje pravice intelektualne lastnine kot zavarovanje za pridobitev finančnih sredstev od finančnih vlagateljev. Dostop do nacionalnih sredstev in sredstev EU prav tako ostaja omejen, saj ni bilo dodeljenih dovolj javnih sredstev za podporo komercializaciji inovacij in širitvi inovativnih zagonskih podjetij. Poleg tega še vedno prevladujoči modeli javnega financiranja, ki temeljijo na nepovratnih sredstvih ali dolgu, niso ustrezni za izpolnjevanje potreb inovativnih podjetij po financiranju rasti.
• Nezadostno komercialno izkoriščanje: Obstaja neizkoriščen potencial za komercializacijo znanja oziroma pravic intelektualne lastnine, ustvarjenih v okviru javno financiranih raziskav in inovacij. Ta neizkoriščeni potencial je posledica ovir in razdrobljenosti glede politik pravic intelektualne lastnine, standardizacije, certificiranja in pridobivanja dovoljenj za inovativne rešitve v državah članicah EU. Te ovire in razdrobljenost otežujejo komercializacijo rezultatov akademskih raziskav ter sodelovanje med industrijo, akademskimi krogi in javnim sektorjem v širšem smislu.
• Omejen dostop do raziskovalne in tehnološke infrastrukture: Čeprav je to pogosto ključnega pomena za razvoj in preskušanje inovativnih rešitev, manjša inovativna podjetja pogosto nimajo sredstev, da bi sama zgradila takšne objekte ali kupila drago opremo. Pridobitev dostopa je pogosto upravno zapletena ali pa lastniki infrastrukture uvedejo omejitve, zaradi česar je dostop zasebnih podjetij omejen.
• Premalo izkoriščeno naročanje inovativnih rešitev: Javno in zasebno naročanje inovativnih rešitev inovativnim podjetjem ponuja priložnost, da pridobijo prva večja naročila in razširijo svoje poslovanje. Vendar je naročanje inovativnih rešitev v EU premalo izkoriščeno, inovativna podjetja pa se srečujejo z ovirami pri dajanju svojih inovacij na trg zasebnih in javnih naročil po vsej EU.
• Privabljanje in zadrževanje talentov: Zapleteno okolje različnih norm, predpisov in davčnih pravil v državah članicah EU lahko ovira pogostejšo uporabo shem lastništva zaposlenih, kot so delniške opcije, čeprav so lahko pomembna spodbuda, ki inovativnim podjetjem omogoča, da privabijo in zadržijo talente, ki jih potrebujejo.
• Neusklajenost inovacijskih politik: Inovacijske politike med državami članicami in znotraj EU ostajajo večinoma neusklajene, saj trenutno ni formalnega mehanizma za učinkovito usklajevanje nacionalnih in evropskih inovacijskih politik.
Cilj evropskega akta o inovativnosti je spodbujati in pospeševati uvajanje in širjenje inovacij ter ustvariti inovacijam prijazne enake pogoje za inovativna podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji, zagonskimi podjetji ter podjetji v razširitveni fazi, da bi lahko rasla na enotnem trgu EU.
Z evropskim aktom o inovativnosti bi moral biti vzpostavljen sklop horizontalnih okvirnih pogojev, ki bodo omogočili uvajanje inovacij na trg v vseh sektorjih, namesto da se uvajajo inovacijske pobude v posameznih sektorjih.
Komisija bo v okviru ocene učinka proučila vrsto možnih ukrepov politike za dosego zgoraj navedenih ciljev.
Nezakonodajni ukrepi bi lahko imeli obliko različnih podpornih mehanizmov, kot so pomoč, smernice in priporočila državam članicam. Obravnavani bodo tudi pravno zavezujoči ukrepi. Ti bi lahko na primer vključevali vzpostavitev skupne opredelitve zagonskih podjetij, podjetij v razširitveni fazi in inovativnih podjetij na ravni EU, da bi bilo lažje prilagoditi regulativne ukrepe tem vrstam podjetij. Poleg tega bi lahko taki ukrepi vključevali tudi vzpostavitev osnovnih pravnih načel v okviru prava EU v zvezi s komercializacijo intelektualnih sredstev, ki izhajajo iz javno financiranih raziskav in inovacij, vzpostavitev osnovnih skupnih pravnih načel v zvezi z regulativnimi peskovniki, uvedbo pravnih določb, s katerimi bi se odpravile ovire, ki inovativnim podjetjem preprečujejo dostop do javnih in zasebnih naročil, ter druge ukrepe.
V oceni učinka bodo ocenjeni pričakovani stroški in pozitivni učinki ukrepov glede na izhodišče nadaljevanja sedanjega stanja (trenutnih razmer). Ukrepi politike bodo združeni v možne politike. Ukrepi in možne politike bodo nadalje izpopolnjeni in med oceno učinka se lahko določijo dodatni ukrepi na podlagi dokazov, vključno s posvetovanji z deležniki. Glede na ukrepe pri prednostni možnosti, ki izhajajo iz ocene učinka, bi lahko ukrepanje na ravni EU potekalo v obliki zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov.
***
Posvetovanje je namenjeno posameznikom in podjetjem, predstavnikom industrije, predstavnikom malih in srednjih podjetij, predstavnikom skupnosti zagonskih podjetij, članom akademskih in raziskovalnih institucij, predstavnikom finančnega sektorja, javnim organom, vključno z javnimi kupci, predstavnikom raziskovalne in tehnološke infrastrukture ter drugim deležnikom.
Posvetovanje v okviru poziva k predložitvi dokazov bo deležnikom omogočilo, da izrazijo svoja stališča, zlasti glede možnih ukrepov in o tem, kako lahko pobuda pomaga olajšati ustanavljanje in rast inovativnih podjetij v Evropski uniji ter okrepiti razširjanje inovacij na enotnem trgu EU.
Posvetovanje bo trajalo 12 tednov, do 3. oktobra 2025 in je na voljo na portalu „Pošlji mnenje“ v vseh uradnih jezikih EU. Več o pozivu >
Vir: Evropska komisija
Photo by Milad Fakurian on Unsplash
