Tveganja ročnega premeščanja bremen za zdravje delavcev – stanje v letu 2025
20.8.2025 - Ročno premeščanje bremen pomeni katero koli od dejavnosti, ki jih izvaja eden ali več delavcev: dvigovanje, držanje, odlaganje, potiskanje, vlečenje, prenašanje ali premikanje bremena. Breme je lahko živo (oseba ali žival) ali neživo (predmet). Te dejavnosti pogosto potekajo v ergonomskih pogojih, ki lahko pomenijo nevarnost za zdravje delavcev, predvsem v smislu razvoja kostno-mišičnih obolenj.
Delež delavcev v državah članicah Evropske unije, ki poročajo o prenašanju ali premikanju težkih bremen, se v zadnjem času zmanjšuje.
Kako ročno premeščanje bremen lahko vpliva na zdravje delavcev
Ročno premeščanje bremen lahko povzroči:
- kumulativne motnje zaradi postopne in dolgotrajne obrabe mišično-skeletnega sistema pri stalnih dejavnostih dvigovanja/premikanja, npr. bolečine v križu,
- akutne poškodbe, kot so ureznine ali zlomi zaradi nesreč.
Akcija usmerjenih nadzorov v zvezi z ročnim premeščanjem bremen
Inšpektorat za delo je takoj, ko je Pravilnik o ročnem premeščanju bremen stopil v veljavo 1. avgusta 2024, pričel izvajati usmerjene nadzore v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen v različnih dejavnostih, med drugim v dejavnosti gradbeništva, proizvodnih dejavnostih, trgovini, domovih starejših občanov, bolnišnicah in podobno.
Akcijo usmerjenih nadzorov v zvezi z ročnim premeščanjem bremen se nadaljuje tudi v letu 2025. Inšpektorji za delo s področja varnosti in zdravja pri delu so do 13. avgusta 2025 opravili inšpekcijske nadzore pri 222 delodajalcih.
Od teh je bilo opravljenih:
- 85 inšpekcijskih nadzorov pri delodajalcih, ki zaposlujejo 1–9 delavcev,
- 86 inšpekcijskih nadzorov pri delodajalcih, ki zaposlujejo 10–49 delavcev,
- 36 inšpekcijskih nadzorov pri delodajalcih, ki zaposlujejo 50–249 delavcev,
- 15 inšpekcijskih nadzorov pri delodajalcih, ki zaposlujejo več kot 250 delavcev.
V okviru inšpekcijskih nadzorov so bila pregledana delovna mesta, na katerih se je izvajalo 484 različnih delovnih opravil v zvezi z ročnim premeščanjem bremen.
Od teh je bilo:
- 214 delovnih opravil povezanih z ročnim dviganjem, držanjem in prenašanjem bremen težkih 3 kg ali več,
- 140 delovnih opravil povezanih z ročno vleko ali potiskanjem bremen,
- 130 delovnih opravil povezanih z ročnimi delovnimi procesi – ponavljajoče ročno premeščanje.
Iz ugotovitev že izvedenih inšpekcijskih pregledov je razvidno, da skoraj polovica (47 odstotkov) pregledanih delodajalcev (predvsem manjših, ki zaposlujejo 1–9 in 10–49 delavcev) do inšpekcijskega nadzora ocenila tveganja in določila varnostne ukrepe v skladu z zahtevami Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen.
V okviru opravljenih inšpekcijskih nadzorov je bilo tudi preverjeno, ali delodajalec zagotavlja, da noseča delavka ne dviguje, drži, prenaša ali rokuje z bremenom težjim od pet kilogramov, oziroma ne potiska ali vleče bremena s silo večjo od 50 newtnov. Ugotovljeno je bilo, da:
- 22 delodajalcev (9,9 odstotka; 7,8 odstotka v letu 2024) delodajalcev je obveznost spoštovalo,
- nihče (0 odstotkov; 3,9 odstotka v letu 2024) delodajalcev obveznosti ni spoštovalo,
- 200 delodajalcev (90,1 odstotka; 88,3 odstotka v letu 2024) delodajalcev ni imelo zaposlenih nosečih delavk.
Inšpektorji za delo so v okviru izvedenih usmerjenih nadzorov izdali oziroma izrekli naslednje ukrepe:
- 154 upravnih odločb,
- 5 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru,
- 17 odločb o prekršku,
- 9 odločb o prekršku,
- 38 opozoril po Zakonu o prekrških.
Vir: gov.si
