Stališča GZS
Božičnica naj bo nagrada za zaposlene, ne pa zakonska prisila podjetij, ki lahko ogrozi delovna mesta
18.9.2025 - Nova obveznost »obvezna božičnica«, o kateri naj bi vlada razpravljala jutri, bo bistveno poslabšala pogoje poslovanje slovenskega gospodarstva. In to prav v obdobju, ko se znižujeta realen izvoz in število delovno aktivnih in slovenska gospodarska rast zaostaja za evropsko. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) opozarja, da bi to lahko ogrozilo delovna mesta v marsikaterem podjetju, ki se bori za poslovanje. V teh primerih se ne bomo več pogovarjali o izplačilu božičnice, temveč o izplačilu plač in nevarnosti izgube delovnih mest.
»Nihče ni proti nagrajevanju zaposlenih. Na GZS podpiramo božičnico v podjetjih, kjer je to glede na razmere na trgu in v poslovanju mogoče. Ne moremo pa pristati na obvezno božičnico, saj si vsa podjetja tega enostavno glede na zahtevne razmere pri poslovanju ne morejo privoščiti. S tem tudi tvegamo dodatno selitev delovnih mest v druge države, čemur smo v industriji in delu tržnih storitvenih dejavnosti priča že zadnje leto dni,« je jasen glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček, ki dodaja, da so podjetja v zadnjih letih bila obremenjena z več kot desetimi novimi davščinami.
Kot poudarja Gorenšček, »GZS podpira vse rešitve, ki dajejo podjetjem avtonomijo pri izplačevanju dohodkov zaposlenim in so spodbujene z ugodno davčno obravnavo. Zato bi bilo treba razbremeniti nagrado za poslovno uspešnost do 2-kratnika povprečne plače posameznika, ki bi bila prosta tako dohodnine kot socialnih prispevkov.« Sprašuje se, »ali se vlada sploh zaveda resnosti situacije v slovenskem gospodarstvu v prvi polovici leta. Kako lahko vlada o tem odloča, še preden se je s tem seznanil in obravnaval Ekonomsko socialni svet.«
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da »obvezna božičnica, ki se je kot ideja pojavila s strani vladnih predstavnikov, nima vsebinske podlage v poslovanju slovenskega gospodarstva, ki se vsakodnevno bori na trgu s tujo konkurenco. Uspešna slovenska podjetja že danes izplačujejo bonuse, božičnice in druge oblike nagrad iz poslovne uspešnosti, ki pa so vezane na dobro poslovanje podjetij. Družbe, ki poslujejo slabše, teh nagrad niso sposobne izplačevati. To pomeni, da tržni mehanizem vodi do tega, da bolj sposobni zaposleni delajo v družbah, ki so na trgu gospodarsko uspešne. Obvezna božičnica bi pomenila gospodarsko prisilo v napačnem času in bi ogrozila dolgoročno konkurenčnost delovnih mest v Sloveniji, še posebej na področju predelovalnih dejavnosti in turizma.«
V obdobju enega leta je bilo število delovno aktivnih v Sloveniji v juliju nižje za 3.600. V predelovalnih in povezanih dejavnosti je število padlo za 5.200. Upadlo je tudi v gradbeništvu in trgovini, in sicer za okoli 1.400 v vsaki dejavnosti. Še večji upad na ravni Slovenije je preprečilo pretežno zaposlovanje v dejavnostih, kjer je država največji zaposlovalec: v dejavnostih javne uprave, izobraževanja in zdravstva ter socialnega varstva je število delovno aktivnih poraslo za 4.300.
Ivanc poudarja, da bi bil »vpliv na javne finance pri uvedbe obvezne božičnice negativen, ker bi to dodatno dvignilo stroške dela v sektorju država, ki že letos močno rastejo na osnovi rasti plač v sektorju država in zaposlovanja. Rast plač je še enkrat višja kot v zasebnem sektorju, pri čemer ne temelji na produktivnosti, temveč na dogovoru Vlade s sindikati javnega sektorja iz lanskega leta, ko so bile gospodarske okoliščine povsem drugačne.«
O predlogu spremembe obdavčitve normirancev
Ivanc se je dotaknil tudi predloga o spremembi obdavčitve normirancev, kjer je izpostavil predvsem potrebo, da tudi zaposleni v delovnem razmerju dobijo razvojno kapico, kot jih imajo že samostojni podjetniki. S tem bi zmanjšali razliko v davčni obravnavi med delovnimi razmerji in razmerji, ki temeljijo na civilno-pravnem razmerju. Zgolj dvig mej na normirane samostojne podjetnike ni sistemski predlog, ki bi pomembno vplival na konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Resno stanje slovenskega gospodarstva v prvi polovici leta in visoke obremenitve
Slovensko gospodarstvo se sooča z resnimi izzivi. V prvi polovici leta je bila gospodarska dinamika v Sloveniji med najslabšimi v EU – med 19 državami smo bili po gospodarski rasti šele na 17. mestu. Institucije znižujejo napoved rasti BDP za leto 2025 – UMAR le na 0,8 % (bistveno manj od dolgoletnega povprečja, ki znaša 2,9 %), pri čemer pa se ocene gospodarske rasti v EU-27, nasprotno, celo povečujejo. To je jasen dokaz, da je izziv Slovenije njena konkurenčnost napram drugih evropskih držav in ne globalni izzivi, kot denimo dvig carin na izvožene izdelke v ZDA.
Slovenija je lani zabeležila 2. največjo rast davčnega primeža plač zaposlenih med članicami OECD (kar odvede podjetje in zaposleni od plače za dohodnino in prispevke). Po višini davčnega primeža za samske zaposlene se je Slovenija s 44,6 % uvrstila na šesto mesto. Z novimi dodatnimi obremenitvami plač z 2 odstotnima točkama v okviru dolgotrajne oskrbe se bo davčni primež v letu 2025 dvignil na 46,6 %, kar je skoraj primerljivo petim najbolj obremenjenim državam z davčnim primežem v OECD.
Poleg tega pa obstajajo že nove potencialne obremenitve – novi predlog spremembe Zakona o prispevkih za socialno varnost, ki so ga v Državni zbor vložili poslanec Miha Kordiš ter poslanci SD in Levice in ki naj bi nadomestil obvezni zdravstveni prispevek, naj bi se zgledoval po prispevku za dolgotrajno oskrbo. Če bo sprejeta tudi ta pobuda, bo to dodatno obremenilo stroške dela, ki bi po novem davčni primež dvignili na 48,6 %.
