Stališča GZS
Zdaj je skrajni čas za aktivacijo sheme skrajšanega delovnega časa
27.11.2025
»Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) že nekaj mesecev opozarjamo vlado na zaostrene gospodarske razmere. Očitno pa so bila potrebna opozorila na resne razmere tudi s strani mednarodnih institucij. Vlada si zatiska oči pred resnim stanjem v pomembnem delu gospodarstva. Če se bo v teh panogah ta trend nadaljeval, ne bo niti prepotrebne gospodarske rasti niti pozitivnih bonitetnih ocen za Slovenijo,« poudarja glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček in dodaja: »Na GZS pozivamo vlado, da od razprave preide k takojšnji aktivaciji ukrepa delnega povračila nadomestila skrajšanega delovnega časa v dejavnostih, ki so trenutno v najslabšem položaju. Sedanje okoliščine so nepredvidljive. Nepredvidljivost je eden od ključnih pogojev za aktivacijo sheme skrajšanega delovnega časa.«
Gorenšček je na današnji izjavi za medije spomnil, da so tako Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) kot Evropska komisija (EK) in Mednarodni denarni sklad (IMF) v zadnjih dneh in tednih močno znižali svoje ocene gospodarske rasti za Slovenijo za leto 2025. Dinamika gospodarske rasti se je v tretjem četrtletju 2025 sicer nekoliko izboljšala, predvsem zaradi rasti v gradbeništvu, medtem ko je bil izvoz blaga na medletni ravni še vedno realno nižji (-1,7 %), rast potrošnje gospodinjstev se je upočasnila. »Letošnja povprečna gospodarska rast pa bo zgolj blizu 1 %, kar je manj kot na ravni EU (1,4 %) – tega vam vlada ne komunicira,« je bil jasen Gorenšček.
Kljub rahlemu okrevanju dela gospodarstva, GZS opozarja, da industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji, v nasprotju z EU-27, ne kaže pomembnih znakov okrevanja. V prvih devetih mesecih je bila tako medletno nižja za 1 % v primerjavi z 1,5 % rastjo industrijske proizvodnje v EU-27. Visoki padci so bili v Sloveniji predvsem pri srednje visoko (-3,2 %) in srednje nizko (-2,4 %) tehnološko zahtevnih proizvodih, kamor sodijo avtomobilska, strojna, pohištvena, kovinska in druge podobne dejavnosti. Mitja Gorenšček izpostavlja, da »je bila v preteklosti rast industrijske proizvodnje v Sloveniji praviloma višja za 2 o. t. glede na EU-27, zato lahko te okoliščine označimo kot nepredvidljive. Prav ta nepredvidljivost je eden od ključnih pogojev za aktivacijo sheme skrajšanega delovnega časa.«
Na podlagi resnosti razmer v številnih skupinah dejavnosti je GZS danes ponovno pozvala vlado, da nemudoma aktivira mehanizem skrajšanega delovnega časa. Posamezna podjetja so že – ob lastnem kritju vseh stroškov – pri delu zaposlenih prešla na skrajšan delovni čas (primeri: Domel, SIJ, Orodjarstvo Gorjak …). Zaskrbljujoče informacije prihajajo tudi od podjetij v tuji lasti. Opozarjajo na možne selitve proizvodnje – med njimi tudi največja podjetja – njihov morebitni odhod bi lahko pomembno vplival na dobaviteljske verige slovenskih podjetij. GZS je že 14. julija 2025 na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovila poziv, da v skladu z veljavnim Zakonom o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas začne postopek aktivacije tega ukrepa. Znova je k aktivaciji pozvala 14. oktobra.
Gorenšček je navedel tudi okvirne dejavnosti, v katerih naj bi lahko podjetja zaprosila za skrajšani delovni čas: proizvodnja motornih vozil (prikolic in polprikolic), drugih vozil in plovil, tiskarstvo, proizvodnja oblačil, usnjenih in sorodnih izdelkov, papirja in papirnih izdelkov, kovin in kovinskih izdelkov, izdelkov iz gume in plastičnih mas, nekovinskih mineralnih izdelkov, pohištva, popravila in montaže strojev in naprav ter arhitekturno in tehnično projektiranje.
Odziv na zimski regres in proračun
Gorenšček je izrazil tudi ogorčenje nad včerajšnjimi izjavami finančnega ministrstva, da je predvolilno obdobje pač bolj obremenjujoče za proračun. »Ta vlada je namesto razbremenitve plač zaposlenih dodatno obremenila državni proračun in podjetja ne samo za 1 leto, ampak za vse nadaljnje proračune in leta. Se državljanke in državljani zavedamo, da to pomeni, da bomo morali za to plačati iz naših denarnic in proračunov podjetij. Poleg tega pa je v tem primeru tudi kršila socialni dialog – zato smo zapustili pogajanja.«
EK je ob objavi jesenskega svežnja dokumentov evropskega semestra opozorila, da bi lahko bil slovenski proračunski načrt za leto 2026 prav zaradi uvedbe obveznega zimskega regresa v neskladju s sprejetimi evropskimi javnofinančnimi pravili. Predvidena rast javnofinančnih odhodkov je namreč višja od tiste, kot je opredeljena v srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu. Posledično to pomeni rast strukturnega primanjkljaja in ogroža javno-finančno stabilnost, na kar je opozoril tudi Fiskalni svet. »Kljub temu, da si vsi želimo zimskega regresa, se bojimo, da bo v danih razmerah to negativno vplivalo tako na državni proračun kot na stanje v delu gospodarstva,« meni Gorenšček.
