Stališče GZS
Napoved o drastičnem dvigu minimalne plače je pretirana
19.12.2025 - »Evropska komisija in države članice evro območja so Sloveniji že izdale opozorilo, da bi lahko bil slovenski proračun za 2026 v neskladju z EU-fiskalnimi pravili. Sedanja napoved dviga minimalne plače, kot jo je v četrtek predlagal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bi dodatno negativno vplivala na javne finance,« je prepričan glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. GZS na tako visoko povečanje minimalne plače ne more pristati, saj je neutemeljeno in pretirano. Poleg tega bi pričakovali, da bo minister predlog najprej predstavil socialnim partnerjev v Ekonomsko socialnem svetu.
»V gospodarstvu se strinjamo s poštenim plačilom dela zaposlenih in hkrati nagrajevanjem tistih, ki s svojim delom in rezultati prispevajo več. Razumemo tudi, da se dražijo osnovne življenjske potrebščine. Ljudem z minimalno plačo moramo omogočiti dostojno življenje. Zato smo pričakovali predlog povišanja minimalne plače višji od splošne inflacije v smeri prehranske inflacije med 2,5 in 5,7 odstotka,« je jasen glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Predlog ministra za delo o 1000 evrov neto minimalne plače pa pomeni zvišanje bruto minimalne plače za 16,44 odstotka, kar je močno izven okvirjev pričakovanj in zmožnosti gospodarstva.
Minimalni življenjski stroški so se po s strani ministrstva predstavljenih podatkov v zadnjih treh letih povišali za 18 %. V istem obdobju je bila inflacija okoli 17,5 %, minimalna plača pa se je povišala za 18,9 %. Kot izpostavlja Gorenšček, bi zato moralo priti do usklajevanja minimalne plače zgolj z inflacijo, kot je bilo to običajno v zadnjih letih.
GZS ne more pristati na tako drastičen dvig minimalne plače, kot ga je napovedal minister za delo. Tako visok dvig bi lahko imel predvsem v podjetjih, ki že sedaj težko poslujejo, srednjeročno negativni vpliv prav na delovna mesta zaposlenih, prejemnikov minimalne plače. Poleg tega je minimalna plača 'mati vseh plač' in se posledično morajo dvigniti vse ostale plače, da se uravnilovka ne poveča dodatno. To pa lahko povzroči še večji pretres za gospodarstvo. Takšen dvig bi lahko negativno vplival tudi na javni sektor in javne finance.
V obdobju treh let (2023-2026) je obstoječa vlada z novimi davki in prispevki, vključno z dolgotrajno oskrbo, razveljavitvijo davčnih olajšav … (davki in prispevki so se v tem obdobju povečali za 3,2 odstotne točke (s 37,2 % na 40,4 %) najbolj obremenila prav ljudi z minimalno plačo in jim vzela 2.100 evrov neto prejemkov. To je 700 evrov letno. »Na nek način se jim želi vlada v predvolilnem obdobju sedaj vsaj delno 'odkupiti' z zimskim regresom in povečanjem minimalne plače. Ampak ta denar jemlje iz podjetij, kjer so ti isti delavci zaposleni in s tem v podjetjih, ki trenutno komaj shajajo iz meseca v mesec, ogroža prav njihova delovna mesta,« poudarja Gorenšček.
Na posvetu socialnih partnerjev o uskladitvi minimalne plače, ki je predviden v januarju 2026, bodo delodajalci po Gorenščkovih besedah zagovarjali usklajevanje minimalne plače z inflacijo.
