Stališče GZS
Slovenija potrebuje v 2026 odločno razvojno in konkurenčno gospodarsko politiko za razvoj podjetij in ustvarjanje dobrobiti za vse
6.1.2026
Gospodarska zbornica Slovenije za leto 2026 napoveduje 2,4-odstotno gospodarsko rast, ki pa bo predvsem posledica statistične razlike z nizko rastjo v lanskem letu. »Če želimo, da podjetja v Sloveniji razvojno zadihajo s polnimi pljuči, dosežejo višjo produktivnost in dodano vrednost, s tem pa tudi zaposlenim lažje zagotovijo višje plače in socialne in druge storitve države, bomo morali spremeniti odnos do gospodarstva, podjetništva, podjetij in zaposlenih. Sprejeti pa bomo morali tudi nov gospodarski razvojni program na ravni države, ki ne bo vključeval le manjših kozmetičnih popravkov poslovnega okolja, ampak ključne ukrepe, ki bodo imeli pomemben pozitiven sistemski vpliv na razvoj ključnih gospodarskih panog Slovenije,« je na novinarski konferenci poudarila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. Politične stranke je pozvala, da v kar največji meri vključijo predloge iz gospodarskega programa GZS Made in Slovenia 2035 v svoje politične programe in nato v koalicijsko pogodbo novo imenovane vlade.
Razmere v slovenskem gospodarstvu
Že drugo zaporedno leto v Sloveniji nismo dosegli pričakovane gospodarske rasti Slovenije med 2 in 2,5 %, kar bi bilo blizu dolgoletnega povprečja. »To pomeni izgubljeni leti, ko bi lahko ustvarili več za ljudi in državo. Gospodarska rast na letni ravni za 2025 je razočarala, saj je bila ocena v začetku leta nad 2 %, končna rast pa bo verjetno pol nižja, blizu 1 %. To pa ne velja za gospodarsko rast v EU-27, ki bo verjetno še nekoliko višja, kot se je ocenjevalo v začetku leta in bo z 1,3 % verjetno presegala slovensko gospodarsko rast,« je šibko gospodarsko rast komentirala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
»Kljub nekaterim manjšim pozitivnim ukrepom za gospodarstvo, ki imajo manjši pozitiven učinek na gospodarstvo, Vlada z dodatnimi obremenitvami tako zaposlenih kot podjetij ni prispevala h konkurenčnosti podjetij,« je dejala Nahtigal. Pri tem je spomnila na uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo, katere storitve državljani po izračunih GZS v določenih delih celo dvojno in prekomerno financiramo, pri čemer pristojno ministrstvo v ničemer z argumenti ni zanikalo ugotovitev GZS. Izpostavila je uvedbo obveznega zimskega regresa brez ustreznega socialnega dialoga in tik pred zaključkom poslovnega leta ter napoved povečanja minimalne plače za 2026 preko vseh razumnih meja.
Slovensko gospodarstvo se še vedno sooča tudi s togo delovno-pravno zakonodajo in pomanjkanjem ustrezne delovne sile v več gospodarskih dejavnostih, dolgotrajnimi in zapletenimi postopki pridobivanja dovoljenj, nekontinuiteto in zapletenimi javnimi razpisi za podporo raziskavam, razvoju in inovacijam ter zelenemu prehodu in digitalizaciji. Električno intenzivna podjetja pa se soočajo z visokimi cenami električne energije, za kar poskuša GZS z vlado najti ustrezno rešitev.
Predvsem pa se v zadnjem času v slovenski družbi soočamo z izrazitim povečevanjem delitve oz. polarizacije med zaposlene in podjetja. »Gospodarstvo in podjetniki so s strani dela politike ves čas prikazani kot škodljivi za delavce in državo – kot nekdo, ki se ne zaveda pomena zaposlenih, jih ne ceni in ne zna nagraditi. Ampak prav to gospodarstvo, podjetja z njihovimi zaposlenimi omogočajo delovna mesta, ustvarjajo dodano vrednost in plače, prispevajo za pokojnine, razvoj države in socialne storitve. Če želimo višje plače, bomo morali spremeniti odnos in retoriko do gospodarstva ter narediti bolj spodbudno in konkurenčno poslovno okolje,« je jasna Vesna Nahtigal.
Tako mednarodne in domače institucije opozarjajo na zmanjšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na več področjih – pri čemer izstopata slabše poslovno okolje in učinkovitost države. Evropska komisija, države članice evro območja, Fiskalni svet in vodilni slovenski ekonomisti opozarjajo Slovenijo na izrazito povečanje javne porabe prav za plače in druge prejemke (namesto v razvoj, infrastrukturo…) ter da bi bil slovenski proračun lahko v nasprotju z evropskimi fiskalnimi pravili.
Pričakovanja GZS do vlade v letu 2026
Da bi 2,4-odstotno gospodarsko rast, ki jo za leto 2026 napoveduje GZS, v zaostrenih gospodarskih razmerah dosegli, je, kot poudarja Nahtigal, še toliko bolj pomembno, da – tako gospodarstveniki kot vlada in celotna slovenska politika – naredimo vse, kar je v naši moči, da podjetjem in našim zaposlenim zagotovimo bolj konkurenčne pogoje delovanja.
Vlado je pozvala, da do volitev sliši pozive podjetij in gospodarstva, in uskladi minimalno plačo s stopnjo inflacije (in ne kot je predlagal minister Mesec), zagotovi podporo elektrointenzivni industriji tako, da se dokončno pripravi in sprejme Zakon o spodbujanju konkurenčnosti elektrointenzivnih in razogljičenja elektro intenzivnih podjetij ter na področju okoljske zakonodaje vključi ključne pripombe gospodarstva v spremembah zakona o varstvu okolja 3 in zakona o vodah. »Nenazadnje: vse politične stranke pozivamo, da v kar največji meri vključijo predloge podjetij iz gospodarskega programa GZS Made in Slovenia 2035 v svoje politične programe in nato koalicijsko pogodbo novo imenovane vlade,« je dejala generalna direktorica GZS. Po volitvah bo GZS vse napore vložila v dialog z novo konstituirano vlado – s ciljem zagotoviti bolj konkurenčno in stabilno poslovno okolje.
Podjetja in GZS odločno proti predlaganemu dvigu minimalne plače
»Minister za delo je pred prazniki javno napovedal, da naj bi se s prvim januarjem 2026 minimalna plača povišala na 1.000 evrov neto, in to mimo socialnega dialoga,« je opozoril glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček in pozdravil prvi odziv predsednika vlade, ki je izrazil nestrinjanje z načinom določitve minimalne plače. Podatki ministrstva namreč kažejo, da so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za 18 %, inflacija za okoli 17,5 %, minimalna plača pa se je v tem času že dvignila za 18,9 % – torej je bila minimalna plača že realno usklajena. Nadaljnji skokovit dvig (+16,44 % bruto minimalna plača) po besedah Gorenščka ni utemeljen z gibanjem življenjskih stroškov in močno presega zmožnosti velikega števila podjetij. Poleg tega predstavlja minimalna plača izhodišče celotne plačne strukture v podjetjih – prekomeren dvig bi sprožil pritisk na zvišanje vseh ostalih plač, povečal uravnilovko in povzročil resne motnje v gospodarstvu – vključno z ogrožanjem številnih delovnih mest v podjetjih, ki so v težavah. »Strinjamo se z letnim usklajevanjem minimalne plače ter ohranjanjem njene realne vrednosti, vendar so podjetja in s tem tudi GZS odločno proti takšnemu predlaganemu dvigu minimalne plače. Podpiramo usklajevanje minimalne plače z višino letne inflacije, ki se uporablja tudi za usklajevanje nekaterih drugih prejemkov oz. da se poišče formula na podlagi objektivnih podatkov, ki jih daje na razpolago Statistični urad Republike Slovenije (SURS),« je še pojasnil. Pozdravil je razmišljanje predsednika vlade, da je zakon o minimalni plači nujno potrebno spremeniti in kot kriterij za letno spremembo višine minimalne plače uporabljati uradne podatke o rasti življenjskih stroškov, ki jih objavlja SURS. Potrebne so tudi spremembe glede časa določitve minimalne plače, saj bi morala podjetja poznati njeno novo višino že v času načrtovanja naslednjega poslovnega leta in ne šele v januarju za tekoče leto.
Kot je še pojasnil Gorenšček, se je v obdobju 2023–2026 skupna davčna in prispevčna obremenitev dela povečala za 3,2 odstotne točke. Prav zaposleni z minimalno plačo so bili med najbolj prizadetimi, saj so v tem obdobju zaradi davkov in prispevkov (vključno z dodatkom za dolgotrajno oskrbo) izgubili približno 2.100 evrov neto v treh letih.
Spregovoril je tudi o področjih, katerim bo GZS v tem letu posvečala posebno pozornost. Tako bo na področju stroškov dela stremela k ponovni spremembi Zakona o dohodnini in višjim olajšavam za zavezance po vzoru zakona, ki je veljal do 1. januarja 2023. Še naprej si bo prizadevala za uvedbo dohodninske olajšave za napotene delavce v tujino po vzoru avstrijske zakonodaje. Zavzemala se bo za zmanjšanje absentizma, ki se je v zadnjih letih močno povečal, in za transparentno rabo sredstev za dolgotrajno oskrbo. Na področju zaposlovanja tujcev si bo prizadevala za vključitev večjega števila deficitarnih poklicev v odredba za deficitarne poklice, za katere se bodo dovoljenja potrjevala po hitrem, poenostavljenem postopku. Na področju delovno pravne zakonodaje pa bo fokus na ponovnem odprtju Zakona o delovnih razmerjih.
Napoved gospodarskih gibanj v Sloveniji v 2026
Glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc je izpostavil, da bodo gospodarsko rast v letošnjem letu (2026) po njegovi oceni podpirale tako rast potrošnje gospodinjstev, države, investicije kot izvoz, pri čemer bodo pomembno vlogo igrale investicije v gradbeništvu. Industrijska proizvodnja se bo po njegovi oceni okrepila za okoli 2,8 %, kar je največ po letu 2022, vendar dobro odstotno točk manj od dolgoletne rasti. V storitvenih dejavnostih bodo višjo rast realne dodane vrednosti beležile gradbeništvo, transport in storitve, povezane z znanjem oziroma strokovnimi kompetencami (načrtovanje, IT, svetovanje ipd.). Zaradi staranja prebivalstva in zagotovljenega financiranja dolgotrajne oskrbe, je rast pričakovati tudi v zdravstvu in socialnem varstvu. V trgovini na drobno, brez goriv, naj bi se realni prihodki okrepili za 2 %, na kar naj bi imele ugoden vpliv tudi pocenitve nekaterih kmetijskih surovin na globalni ravni. Povprečna rast cen bo precej podobna tisti v predhodnem letu, pri čemer neznanko predstavlja čas izteka ali podaljšanja reguliranega dela cene električne energije za gospodinjstva kot tudi negotovost, povezana s tržno ceno naftnih derivatov, ki se oblikuje na sredozemskem naftnem trgu.
Med negotovostmi, ki lahko pomembno vplivajo tako na gospodarsko rast, inflacijo kot na javne finance, je izpostavil razmere v Ukrajini, kjer bi premirje lahko zmanjšalo nelagodje pri potrošnikih in bi to sčasoma ugodno vplivalo tudi na sektorje, ki bi imeli koristi od potencialne obnove te države. Na drugi strani pa bi večja intenziteta konflikta okrepila izdatke za obrambo, kar bi lahko potencialno ogrozilo sredstva države za investicije, ki imajo višji multiplikator kot obrambni izdatki.
Slovenija na mednarodnih lestvicah v 2025
Na mednarodni lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD je Slovenija lani zadržala svojo lansko sicer najnižjo dosedanjo uvrstitev na 46. mestu. Slovenija je v letih 2023 in 2024 padla za 8 mest. Slovensko uvrstitev še naprej poslabšujejo kazalniki prav poslovnega okolja in naklonjenosti družbe prilagajanju in spremembam. Evropska komisija je izdala Poročilo o stanju digitalnega desetletja za Slovenijo za leto 2025, kjer ugotavlja, da ima Slovenija dobro razvito digitalno infrastrukturo, vendar zaostaja na področju digitalnih veščin prebivalstva in zaposlenih. Močno zaostajamo pri ustvarjanju novih IKT strokovnjakov in digitalizaciji malih in srednje velikih podjetij ter kibernetske varnosti. Slovenija je na Svetovnem inovacijskem indeksu 2024 na 34. mestu (izmed 133 držav), leta 2012 smo bili na 26. Na evropskem inovacijskem indeksu ostajamo med zmernimi inovatorji – Slovenija se uvršča na 17. mesto. To je eno mesto višje kot lani, a z nižjo relativno vrednostjo pri 91 % povprečja EU – v primerjavi z letom 2023, ko smo dosegali 95,1 % povprečja EU.
Gospodarske obeti v 2026 (Bojan Ivanc, prosojnice v .pdf verziji) >
Video posnetki novinarske konference so na voljo na povezavi.
Vir in foto: GZS
