Delodajalske organizacije proti dvigu minimalne plače na 1000 evrov neto
12.1.2026 - Reprezentativne delodajalske organizacije – Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije podpiramo redno letno usklajevanje minimalne plače z rastjo cen življenjskih potrebščin z namenom ohranjanja njene realne vrednosti, odločno pa nasprotujemo napovedi dviga minimalne plače na 1.000 EUR neto s 1. januarjem 2026, podani mimo socialnega dialoga.
Reprezentativne delodajalske organizacije podpiramo redno letno usklajevanje minimalne plače z rastjo cen življenjskih potrebščin, vendar na podlagi uradnih podatkov Statističnega urada RS, kot to določa Zakon o minimalni plači, in ne na podlagi anketnih ocen, na čemer temelji nov izračun višine življenjskih stroškov, ki je podvržen precejšnji meri subjektivnosti. Odločno pa nasprotujemo napovedi dviga minimalne plače na 1.000 EUR neto s 1. januarjem 2026, podani mimo socialnega dialoga.
Minimalna plača se skladno z zakonom usklajuje z inflacijo, v predlaganem primeru pa se ponovno uskladi še predvsem z izbrano prehransko inflacijo. S tem gre do neke mere za dvojno upoštevanje inflacije. Uradni podatki kažejo, da so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za približno 18 odstotkov, inflacija za okoli 10 odstotkov, minimalna plača pa se je v istem obdobju zvišala že za skoraj 19 odstotkov. To pomeni, da je bila minimalna plača realno že več kot usklajena. Predlagan več kot 16-odstotni dvig bruto minimalne plače zato ni skladen z gibanjem življenjskih stroškov in presega finančne zmožnosti številnih podjetij.
Ob tem izpostavljamo, da se je v obdobju 2023–2026 skupna davčna in prispevna obremenitev dela povečala za 3,2 odstotne točke. Prav zaposleni z minimalno plačo so bili med najbolj prizadetimi, saj so v tem obdobju zaradi davkov in prispevkov (vključno z dodatkom za dolgotrajno oskrbo) izgubili približno 2.100 evrov neto v treh letih.
Spomnimo, da so bile neto plače zaposlenih na minimalni plači od prejšnjega izračuna minimalnih življenjskih stroškov dodatno obremenjene še z obveznim zdravstvenim prispevkom in prispevkom za dolgotrajno oskrbo, hkrati pa se jim je povečalo davčno breme iz naslova dohodnine zaradi spremembe dohodninske zakonodaje in neusklajevanja dohodninske lestvice v letu 2023. Neto minimalna plača, ki je bila za 2025 določena na 930 €, se je samo v obdobju enega leta zaradi dodatnih obremenitev zmanjšala na 887 € (−43 € na mesec oziroma −516 € na leto). Država je torej dodatno znižala neto plače zaposlenih, hkrati pa od gospodarstva pričakuje nerazumno visoke dvige bruto plače, od katere pa bo imela največje koristi ponovno spet ravno država.
Visok dvig minimalne plače bi poleg gospodarstva dodatno obremenil že tako napete javne finance. Slovenija je v letu 2025 po opozorilih Fiskalnega sveta zabeležila 1,7 milijarde evrov primanjkljaja državnega proračuna, napovedi za leti 2026 in 2027 pa kažejo na njegovo nadaljnje povečevanje, na približno 2,1 milijarde evrov. Hkrati se kljub zvišanju davčnih stopenj zmanjšujejo proračunski prilivi iz trošarin in davka od dohodkov pravnih oseb, kar kaže na omejitve nadaljnjega davčnega obremenjevanja. Na odhodkovni strani pa se stroški dela, financirani iz državnega proračuna, hitro povečujejo, in sicer v letu 2025 glede na leto 2024 za 600 milijonov evrov oziroma 14,1 %.
V takšnih fiskalnih razmerah bi morebiten visok dvig minimalne plače dodatno povečal proračunsko vrzel, saj bi neposredno zvišal stroške dela v javnem sektorju ter posredno povečal pritiske na socialne transferje in druge izdatke, vezane na minimalno plačo. To bi dodatno oslabilo stabilnost javnih financ in povečalo tveganja za celotno gospodarstvo.
Posebej opozarjamo, da minimalna plača vpliva na celotno plačno strukturo, ter ima vpliv tudi na druge pravice, kot je npr. višina denarnega nadomestila za brezposelnost, določitev najnižje višine urne postavke za študentsko delo in še bi lahko naštevali. Plače bi se morale primarno oblikovati v okviru kolektivnih pogajanj, ki upoštevajo razlike med dejavnostmi, delovnimi mesti, produktivnostjo in finančnimi zmožnostmi podjetij. Predlagan dvig minimalne plače bi zato ustvaril pritisk na celoten plačni sistem, slabil motivacijo zaposlenih, saj bi povečal uravnilovko in negativno vplival na produktivnost ter konkurenčnost gospodarstva.
