Stališča GZS
Upravni odbor GZS: zaradi izjemne rasti stroškov dela ogroženih 16.000 podjetij in 66.000 delovnih mest, predlaga 7 ukrepov
9.2.2026
Zaradi vse večjih pritiskov države, povsem nepredvidljivega poslovnega okolja in ogrožanja delovnih mest je GZS to problematiko obravnavala na izredni seji Upravnega odbora. »Stroški dela za zaposlenega prejemnika minimalne plače so se v Sloveniji v samo pol leta dvignili za več kot petino. Stroški dela v dodani vrednosti na zaposlenega pa sedaj dosegajo rekordno zgodovinsko raven,« opozarja generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. »Čeprav je vlada v tem mandatu sprejela nekaj koristnih ukrepov, je hkrati gospodarstvu naložila povsem nenačrtovane dodatne obremenitve ter v slovensko poslovno okolje vnesla nepredvidljivost in nestabilnost, ki bodo imele bistveno bolj negativne posledice za podjetja in zaposlene, za katere pravi, da so v središču njenega delovanja.« Nedavni dvigi stroškov dela resno ogrožajo obstoj 16.000 podjetij in 66.000 delovnih mest. Upravni odbor GZS zato poziva vlado k sprejemu 7 ukrepov, s katerimi bi omilili možne negativne posledice za gospodarstvo in blaginjo ljudi.
Podjetja morajo zaradi naraščajočih stroškov dela že zniževati investicije, dvigovati cene izdelkov in storitev, kjer je mogoče, mnoga pa razmišljajo tudi o zmanjšanju obsega poslovanja, selitvi dejavnosti v tujino ali celo zaprtju podjetij.
»Po ocenah analitske službe GZS je zaradi teh pritiskov izpostavljenih približno 16.000 podjetij in ogroženih več kot 66.000 delovnih mest, kjer je dodana vrednost nižja od stroškov dela zaposlenega z minimalno plačo (29 tisoč EUR). Samo predstavljamo si lahko, kaj bi se zgodilo, če bi se uresničilo splošno in dodatno povečanje vseh plač v Sloveniji brez ustrezne rasti produktivnosti,« je opozorila generalna direktorica GZS. Ob tem je poudarila, da se podjetja zavedajo pomena zaposlenih in njihovega prispevka: »Vsi si želimo višjih plač. Vendar do višjih plač ne pridemo z nepremišljenimi zakonskimi dekreti in populističnimi parolami. Neodgovorno in nedržavotvorno je državljane kratkoročno razveseljevati z všečnimi ukrepi, ki dolgoročno ogrožajo obstoj podjetij in prav delovna mesta teh istih državljanov.«
Po besedah Vesne Nahtigal je mogoče ohraniti socialni model in hkrati zagotoviti konkurenčnost gospodarstva le z dvigom produktivnosti in dodane vrednosti. Gospodarstvo je politiki že lanskega novembra zato predlagalo sprejem dolgoročnega razvojnega programa Made in Slovenia 2035. »Glede na razmere pa danes potrebujemo tudi nujne, prioritetne ukrepe za ohranitev delovnih mest in konkurenčnosti slovenskih izvoznikov,« je dodala.
7 nujnih ukrepov, ki jih gospodarstvo pričakuje od vlade
Kot kratkoročne ukrepe za blažitev bremen minimalne plače za podjetja, ki nimajo tržne moči in se soočajo z močno zunanjo konkurenco, upravni odbor GZS predlaga vladi: i) uvedbo neposrednih subvencij za dejavnosti, kjer minimalna plača predstavlja velik delež stroškov, ii) povečanje nepovratnih sredstev za digitalizacijo in avtomatizacijo procesov v prizadetih dejavnostih, s katerimi bi ta dosegla hitrejši dvig produktivnosti dela ter iii) razbremenitev stroškov dela prek nižjih socialnih prispevkov delodajalcev.
Med srednjeročnimi pa Upravni odbor GZS poziva vlado k: i) uvedbi razvojne kapice na vse socialne prispevke pri 2,5-kratniku povprečne plače (6.000 EUR), ii) spodbuditev večjih vlaganj v prebojne in tvegane inovacije prek tehnološko inovacijskega sklada, iii) vzpostavitev slovenskega podatkovnega prostora za industrijo ter iv) pripravo novega nacionalnega načrta gospodarskega razvoja Slovenije do leta 2035 z vključitvijo čim več ukrepov iz 10-letnega gospodarskega programa Made in Slovenia 2035.
Ocena posledic izjemnega povečanja stroškov dela za slovenska podjetja
»Minimalna bruto plača se s 1. januarjem 2026 povečuje za 16 % (+204 evre), kar je celo višja nominalna rast kot v letu 2010 (+147 evrov). Z rastjo minimalne plače se povečuje tudi minimalni regres in obvezen zimski regres (1/2 prvega),« je dejal Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS in vodja analitske službe GZS. Višina minimalne plače je pri 56 % povprečne plače oz. 60 % plače v zasebnem sektorju, kar je najvišji delež v EU-22 in pomeni veliko uravnilovko na ravni bruto plače, ki je pri neto prejemkih še višja. Stroški dela v dodani vrednosti bodo na nivoju nacionalnega gospodarstva letos predvidoma presegli 63 %, kar je rekordna raven. S tem se ne bodo znižali le dobički, ki padajo že od leta 2022 (brez energetike, financ in farmacije), temveč predvsem sredstva za investicije ter raziskave in razvoj, ki so ključna za dvig produktivnosti, je še pojasnil. Visoki dvig minimalne plače povečuje plačno uravnilovko, zmanjšuje motivacijo zaposlenih, otežuje zaposlovanje mladih ter vodi v podražitve storitev in izdelkov. Ivanc je izpostavil izkušnje iz leta 2010, ko je po več kot 20-odstotnem dvigu minimalne plače v štirih letih delo izgubilo več kot 60.000 zaposlenih.
Med najbolj prizadetimi dejavnostmi zaradi letošnjega visokega dviga minimalne plače so socialno varstvo, proizvodnja usnjenih izdelkov, zaposlovalne dejavnosti, varovanje in poizvedovanje, poštna in kurirska dejavnost, zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode, dejavnost oskrbe stavb in okolice, dejavnost strežbe jedi in pijač, druge storitvene dejavnosti, specializirana gradbena dela in proizvodnja pohištva.
Posledice v kovinski, lesnopredelovalni in komunalni panogi
Podobno opozarjajo tudi v kovinski industriji, ki je sicer največja panoga predelovalnih dejavnosti in ključni nosilec tehnološkega napredka industrije, zaradi katerega se Slovenija celo uvršča med vodilne države v robotizaciji na svetu. »Naši ljudje so najpomembnejši razvojni potencial, zato se visok tehnološki napredek že leta odraža v rasti produktivnosti ter enakovredno tudi v rasti dohodkov naših zaposlenih. Nenadni, obsežni posegi vlade po nepotrebnem ustvarjajo nestabilno okolje, nesorazmerno in hipno dvigujejo stroške dela ter s tem ogrožajo delovna mesta, zlasti v branžah, ki so v zadnjem obdobju pod močnimi konkurenčnimi in stroškovnimi pritiski, kot je na primer avtomobilska industrija, ter med malimi in srednje velikimi podjetji, ki se soočajo z izzivi hitrega tehnološkega napredka,« je razmere v panogi komentiral mag. Aleš Bizjak, direktor GZS-Združenja kovinske industrije. Po izvedeni anketi 58 odstotkov podjetij že razmišlja o delni ali večji selitvi proizvodnje, 79 odstotkov jih napoveduje upad prodaje, 70 odstotkov pa izgubo delovnih mest. »Podjetja poudarjajo, da potrebujejo stabilnost, zaupanje vlagateljev in okolje, ki spodbuja ustvarjalnost ter razvoj visoke dodane vrednosti. To je tudi najboljše zagotovilo za trden socialni položaj naših zaposlenih tudi v prihodnje,« je dodal Bizjak.
Direktor GZS-Združenja lesne in pohištvene industrije Igor Milavec je opozoril, da je lesnopredelovalna industrija po 23-odstotnem dvigu minimalne plače v letu 2010 izgubila skoraj polovico delovnih mest v pohištveni industriji. Takrat so šla v stečaj znana podjetja – Lipa Ajdovščina, LIP Radomlje, Javor Pivka in mnoga druga. Z anketo so preverili, kako bodo lesnopredelovalna podjetja ukrepala ob tokratnem dvigu. »Odgovori napovedujejo krčenje lesnopredelovalne industrije v Sloveniji, kar nas mora, tudi zaradi nižanja prihodkov v državni proračun, skrbeti,« je dejal Milavec. Zaradi 10 do 40-odstotnega znižanja naročil bodo po anketi podjetja prisiljena odpustiti 10- do 20-odstotkov zaposlenih. Več jih načrtuje celo zaprtje podjetij, manjši del tudi selitev proizvodnje v tujino. Velika večina podjetij ustavlja ali močno znižuje investicije (od -25 % do -50 %).
Predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije mag. Janko Širec pa je opozoril: »Rast stroškov dela se bo neizogibno odrazila tudi v višjih cenah komunalnih storitvev. Gre za izrazito delovno intenzivno dejavnost, kjer stroški dela predstavljajo več kot 40 odstotkov skupnih stroškov. Komunalna podjetja zato višjih obremenitev ne morejo pokriti sama, temveč jih prenašajo v cene storitev. Oskrba s pitno vodo, ravnanje z odpadki ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda, pogrebna služba ter urejanje in čiščenje javnih površin se morajo izvajati neprekinjeno, zato zmanjševanje števila zaposlenih ni realno. Ključno je pravočasno prilagajanje cen, saj bi v nasprotnem primeru nastali visoki poračuni za nazaj, ki bi bili za uporabnike še bolj obremenjujoči.«
