Vrh malega gospodarstva z zahtevami za razbremenitev tudi malih in srednjih podjetij

15.4.2026

Mikro, mala in srednje velika podjetja predstavljajo pomemben steber slovenskega gospodarstva, a so hkrati izjemno izpostavljena posledicam naraščajočih stroškov dela, energetske krize, pomanjkanja kadrov in preobsežne regulacije. Na 10. Vrhu malega gospodarstva smo predstavili konkretne ukrepe iz 10-letnega gospodarskega programa Made in Slovenia 2035, ki jih predlagamo politiki za izboljšanje poslovnega okolja za malo gospodarstvo. Ponovno smo poudarili, da samo stabilno in razvojno naravnano poslovno okolje zagotavlja dolgoročno rast in investicije podjetij, ohranjanje delovnih mest, pa tudi storitve države in skrb za upokojence in socialno šibke.

Malo gospodarstvo v središču delovanja

Mikro in mala podjetja predstavljajo 82 % članstva GZS, skupaj s srednje velikimi podjetji pa kar 95 % vseh članov, obenem pa ustvarijo 59 % dodane vrednosti, 51 % prodaje in zagotavljajo 76 % vseh delovnih mest v Sloveniji. Prav zato interese malih in srednje velikih podjetij (MSP) že vrsto let sistematično zastopamo pri oblikovanju zakonodaje in v dialogu z državo.

Predsednik GZS Tibor Šimonka: »Mikro, mala in srednje velika podjetja niso obrobna tema, temveč osrednji steber slovenskega gospodarstva. Če želimo višjo dodano vrednost, večjo produktivnost in boljše plače, moramo podjetjem najprej omogočiti, da rastejo. Prejšnji teden smo slovensko politiko pozvali k čimprejšnjemu oblikovanju stabilne in razvojno naravnane vlade. Vlada mora v središče postaviti uravnotežen in dolgoročno stabilen razvoj Slovenije. Gospodarski razvoj mora v tem mandatu postati osrednja prioriteta Vlade RS, predvsem pa mora spremeniti odnos do podjetnikov, obrtnikov. Čas obljub je mimo – zdaj je čas za dejanja.«

MSP poganjajo lokalno blaginjo in podpirajo prisotnost Slovenije tudi v svetu. Kljub temu se pri poslovanju dnevno soočajo s kompleksnimi predpisi, visokimi davčnimi obremenitvami, nepošteno konkurenco, vse višjimi stroški poslovanja in omejenim dostopom do financiranja.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Za številne podjetnike, ki se že tako soočajo z motnjami v dobavni verigi, nestanovitnimi cenami surovin, energetsko krizo in posledicami ostalih kriz, država predpisuje vedno nove obveznosti, ki predstavljajo zadnjo kapljo čez rob vzdržnosti poslovanja.«

MSP morajo biti prepoznani kot strateška prioriteta, zato pričakujemo, da nova vlada naredi oceno obstoječih administrativnih zahtev/bremen in prekomerne zahteve za MSP odpravi. V postopke sprejemanja zakonodaje mora že v zgodnji fazi priprave predpisov preko reprezentativnih gospodarskih združenj vključiti strokovna stališča podjetnikov. Izvede naj ukrepe za preprečevanje sive ekonomije ter podaljša roke za uvajanje zakonodajnih sprememb, da se podjetja lažje prilagodijo novim zahtevam.

Strateški okvir: Made in Slovenia 2035 (MiS2035)

Pomemben temelj za nadaljnje ukrepanje predstavlja tudi 10‑letni gospodarski program Made in Slovenia 2035, ki vključuje 88 konkretnih ukrepov za razbremenitev gospodarstva, spodbujanje investicij, digitalizacijo in dvig konkurenčnosti – tudi za mikro in mala podjetja.

V programu med drugim predlagamo npr.:

1. na davčnem področju:

 

• postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb na 15 % ter
• ničelno davčno stopnjo za startupe v prvih petih letih delovanja

2. za lažje vlaganje in modernizacijo podjetij:

 

 

• razširitev investicijskih olajšav tudi na storitvene dejavnosti ter
• možnost pospešene amortizacije za vlaganja v obnovljive vire energije, kar je za mala podjetja pomembno pri zniževanju stroškov energije.

 

3. na področju delovanja države:

 

• obvezne MSP teste pri vseh novih predpisih ter
• načelo »ena obveznost notri, dve ven« pri pripravi nove zakonodaje, kar pomeni zmanjšanje administracije in več časa za osnovno dejavnost podjetnikov.

 

4. za dostop do financiranja:

 

• enotno digitalno vstopno točko za razpise
• digitalne vavčerje za MSP-je za hitrejšo digitalizacijo malih in srednjih podjetij ter
• bolj prilagojene finančne instrumente, da se mikro in mala podjetja lažje prijavljajo na razpise in lažje načrtujejo razvojne projekte.

 

Poleg sprejetja pokojninske reforme brez dodatnih bremen za podjetja, omilitve zahtev za delodajalce na področju evidenc delovnega časa ter okrepljenega nadzora nad zlorabami bolniških odsotnosti, kar koristi vsem podjetjem, smo skupaj s svojimi zbornicami dejavnosti v zadnjem obdobju dosegli nekaj konkretnih premikov za malo gospodarstvo. Nekaj primerov: poenostavljeni so standardi EFRAG za prostovoljno trajnostno poročanje MSP, ki se uporabljajo za poročanje teh podjetij do bank, zavarovalnic in v dobaviteljskih verigah. Zahvaljujoč našim argumentom ni bil uveljavljen neživljenjski davek na stanovanjske nepremičnine. V kmetijstvu smo malim sadjarjem zagotovili možnost vzporednega uvoza potrebnih fitofarmacevtskih sredstev za sezono 2026, s čimer so se stroški za ta sredstva zmanjšali za najmanj 30 %. Mala podjetja v gozdarski, lesni in pohištveni, živilski, pa tudi papirni in kemični industriji pa smo pomembno administrativno razbremenili z enoletnim odlogom uvedbe Evropske uredbe o krčenju gozdov.

Več fotografij je objavljenih na povezavi.

Nazaj